Jedro

Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja uporabe in razlage 19. člena ZSPJS za visokošolske učitelje.

Izrek

Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja uporabe in razlage 19. člena ZSPJS za visokošolske učitelje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožnica zaradi napredovanja z dnem 19. 11. 2008 uvrščena v 50. plačni razred ter z dnem 1. 3. 2011 v 51. plačni razred (I. točka izreka sodbe). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna s tožnico v roku 8 dni skleniti aneks k pogodbi o zaposlitvi, s katerim bo tožnica z dnem 19. 11. 2008 uvrščena v 50. plačni razred ter z dnem 1. 3. 2011 v 51. plačni razred (II. točka izreka sodbe), da je dolžna tožnici obračunati prikrajšanje med dejansko izplačano plačo in plačo po 50. plačnem razredu od 19. 11. 2008 do 28. 2. 2011 in po 51. plačnem razredu od 1. 3. 2011 dalje ter ji po odvodu davkov in prispevkov izplačati neto znesek prikrajšanja skupaj s prvim izplačilom plače po aneksu iz II. točke izreka (III. točka izreka sodbe). Menilo je, da se prvi odstavek 19. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSPJS, Ur. l. RS, št. 56/2002 in nadaljnji) nanaša le na določitev plačnega razreda javnega uslužbenca ob razporeditvi na drugo delovno mesto, ne pa tudi ob izvolitvi v višji habilitacijski naziv. Svojo odločitev je tako oprlo na Pravilnik o napredovanju na delovnem mestu Univerze v Mariboru iz leta 1999 (v nadaljevanju Pravilnik).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugotovilo, da je tožnica zaradi napredovanja od 19. 11. 2008 dalje uvrščena v 48. plačni razred, od 1. 3. 2011 dalje pa v 49. plačni razred, ter da ji je tožena stranka dolžna izplačati ustrezno prikrajšanje pri plači, v preostalem pa je zahtevek zavrnilo. V obrazložitvi je navedlo, da pravno podlago predstavlja prvi odstavek 19. člena ZSPJS. Sodišče prve stopnje bi zato moralo plačni razred, v katerega je tožnica uvrščena od izvolitve v naziv redne profesorice dalje, določiti tako, da bi plačni razred, ki ga je dosegla v nazivu pred izvolitvijo (47. plačni razred) povečalo za en plačni razred (48. plačni razred), saj za povečanje za tri plačne razrede, kot je to storilo sodišče prve stopnje (iz 47. v 50. plačni razred), ni pravne podlage.

3. Tožeča stranka vlaga predlog za dopustitev revizije. Navaja, da je sodišče prve stopnje sicer pravilno razsodilo, čeprav na napačni pravni podlagi (namesto pravilnika bi moralo uporabiti 19. člen ZSPJS), sodišče druge stopnje pa je določbo prvega odstavka 19. člena ZSPJS razlagalo zmotno. Za tožnico naj bi prišlo v poštev osnovno pravilo iz prvega odstavka 19. člena ZSPJS in sicer, da se javnega uslužbenca ob imenovanju v naziv uvrsti v plačni razred, v katerega je uvrščen naziv, v katerega je bil imenovan.

4. Predlog je utemeljen.

5. Sodišče po prvem odstavku 367a. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Po presoji Vrhovnega sodišča so podani razlogi za dopustitev revizije v smislu določb 367a. člena ZPP. Zato je sodišče revizijo, glede vprašanja, opredeljenega v izreku, dopustilo.