Jedro

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno obrazložilo, da iz določb sedmega odstavka 216. člena ZKP izhaja, da se v zapisnik o hišni preiskavi natančno opišejo predmeti in listine, ki se zasežejo. Kako natančno naj se posamezna vrsta predmeta ob zasegu popiše, pa zakon ne določa, zlasti pa še ne določa, kako ravnati takrat, kadar zaradi večje količine predmetov, natančen, detajlni popis na kraju samem ni mogoč. ZKP pa v določbi 222. člena izrecno določa, kako se ravna v primeru, ko se spisi (ne pa tudi drugi predmeti) ob hišni preiskavi ne morejo popisati, in sicer, da se zaprejo v posebni ovitek in zapečatijo, tistega, ki so mu bili zaseženi, pa se povabi naj bo prisoten pri odpiranju.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolženca S.D. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog zagovornika obdolženega S.D., odvetnika Si. Do. iz Maribora, za izločitev dokazov z dne 22. 4. 2014 kot neutemeljen zavrnilo.

2. Proti takemu sklepu se je pritožil obdolženčev zagovornik zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter predlogu za izločitev dokazov ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz podatkov spisa izhaja, da je preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Mariboru na podlagi predloga Policijske postaje Šentilj, kot nujno preiskovalno dejanje, z odredbo III Kpd 41400/2013 z dne 3. 9. 2013, zoper tedaj osumljenega S.D., odredil hišno preiskavo - preiskavo poslovnega objekta v Mariboru, katerega najemnik in uporabnik je bil sedanji obdolženec. Iz zapisnika o opravljeni preiskavi stanovanja in drugih prostorov po odredbi sodišča z dne 3. 9. 2013 izhaja, kateri policisti so opravili hišno preiskavo; da je odredba o preiskavi bila na podlagi drugega odstavka 215. člena ZKP izročena obdolžencu, ki ni zahteval, da je pri preiskavi navzoč odvetnik; da sta ob preiskavi bili navzoči dve priči, ki sta poleg obdolženca in policistov, po tem, ko na zapisnik ni bilo pripomb, zapisnik o hišni preiskavi tudi podpisali; da iz seznama zaseženih predmetov, ki je sestavni del zapisnika o hišni preiskavi, izhaja, da so zaseženi predmeti označeni z zaporedno št. od 1 do 74, pri čemer je pod vsako številko zapisano, da gre za določeno število predmetov v kartonskih škatlah, opisanih z njihovimi temeljnimi značilnostmi (to je, da gre na primer za jakne, kape, čevlje, parfume, hlače, majice, različna oblačila in podobno, brez navedbe barve, znamke, velikosti in drugih karakteristik posameznega predmeta; da je bil zaseg s strani kriminalističnih tehnikov evidentiran s fotografijami; da je bil narejen tudi album fotografij (priloga spisa A10 - CD), iz katerega je razvidno, da so bile fotografirane posamezne škatle, označene z zaporednimi št. od 1 do 74, skupaj z različnimi predmeti; da posamezni predmeti niso bili fotografirani, ker okoliščine glede na ogromno količino zaseženih predmetov tega niso dopuščale, zato so jih fotografirali skupaj, na primer predmete na posamezni polici, skupaj šminke in podobno; da je policija 16. 10. 2013 sestavila natančen popis predmetov, ki so bili zaseženi pri hišni preiskavi, in sicer po posameznih škatlah, v katere so bili ob zasegu ustrezno shranjeni; da je policija naredila natančen opis posameznih predmetov; da je sam popis glede na veliko količino zaseženih predmetov trajal štiri dni in je bil evidentiran s fotografijami, nato pa so bili pripravljeni albumi fotografij po posameznih dnevih (priloga spisa A2 - 2x CD in A10 - 1x CD).

5. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno obrazložilo, da iz določb sedmega odstavka 216. člena ZKP izhaja, da se v zapisnik o hišni preiskavi natančno opišejo predmeti in listine, ki se zasežejo. Kako natančno naj se posamezna vrsta predmeta ob zasegu popiše, pa zakon ne določa, zlasti pa še ne določa, kako ravnati takrat, kadar zaradi večje količine predmetov, natančen, detajlni popis na kraju samem ni mogoč. ZKP pa v določbi 222. člena izrecno določa, kako se ravna v primeru, ko se spisi (ne pa tudi drugi predmeti) ob hišni preiskavi ne morejo popisati, in sicer, da se zaprejo v posebni ovitek in zapečatijo, tistega, ki so mu bili zaseženi, pa se povabi naj bo prisoten pri odpiranju.

6. Zato ni moč pritrditi pritožbi, ki zatrjuje, da se lahko tudi glede zaseženih predmetov uporabi analogija 222. člena ZKP, kar pomeni, da bi morali policisti, ko so ugotovili, da se zaradi velike količine zasega, predmeti ne bodo dali popisati, predmete zbrati in jih zapečatiti, nato pa obdolženca, ki so mu bili predmeti zaseženi, povabiti k odpiranju. Pritožba namreč spregleda, da je bil obdolženec ves čas prisoten pri hišni preiskavi, da sta v njej sodelovali dve priči in nihče od njih ni imel pripomb na potek hišne preiskave in so zato zapisnik podpisali brez pripomb. Zato je na mestu zaključek, da je obdolženec dobro vedel, kateri predmeti so bili pri hišni preiskavi zaseženi. Policija pa je s predmeti ravnala pravilno, kot je to že opisano v prejšnji točki tega sklepa. Pravilno pa je ravnala tudi tedaj, ko je na policijski postaji 16. 10. 2013 sestavila natančen popis predmetov, ko je fotografirala in označila prav vsak zaseženi predmet in ko so bili predmeti zaseženi pri hišni preiskavi ustrezno shranjeni, kot so to povedali in opisali zaslišani policisti na naroku za izločitev dokazov. Zato ni moč pritrditi pritožbi, ko zatrjuje, da predmetov ni bilo mogoče identificirati, prav tako pa nima prav, ko zatrjuje, da bi morala policija povabiti obdolženca ali pa ga vsaj ustno obvestiti o času popisa predmetov. Tudi ni odločilna okoliščina na katero opozarja pritožba in izhaja iz vsebine uradnega zaznamka policije, da je prišlo do razhajanja v številu predmetov, ki so bili popisani na kraju samem in tistimi na policijski postaji. To dejstvo nima nobenih posledic za obdolženca, saj ni nobenega dvoma, da je policija zasegla predmete, ki so se nahajali v poslovnem objektu v prisotnosti obdolženca in dveh prič, in ko obdolženec in priče niso imeli glede zaseženih predmetov nobenih pripomb.

7. Glede na zgoraj navedene pritožbene pomisleke pritožbeno sodišče zaključuje, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno in popolno obrazložilo, da kasnejši natančnejši popis zaseženih predmetov ne pomeni opravljanja hišne preiskave, ob kateri bi bilo potrebno zagotoviti navzočnost obdolženca in dveh prič, saj je sama hišna preiskava bila opravljena skladno z določbami ZKP o opravljanju hišne preiskave. Kasnejše natančnejše popisovanje zaseženih predmetov zato ne predstavlja nadaljevanja hišne preiskave. Pritožbeno sodišče se tako sklicuje na pravilne zaključke sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da nepravilnosti, na katere se sklicuje obramba, predstavljajo zatrjevane nepravilnosti pri pisanju zapisnika (v delu, ki se nanaša na popis zaseženih predmetov), ki pa bi lahko kvečjemu predstavljale kršitev določb ZKP, ki urejajo način pisanja zapisnika, ne pomenijo pa nezakonitosti opravljene hišne preiskave oziroma vsebinske pomanjkljivosti opravljenega preiskovalnega dejanja. Tako kot sodišče prve stopnje se v tej zvezi tudi pritožbeno sodišče sklicuje na vsebino sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 32/2001. 8. Pritožbeno sodišče je prepričano, da popisa zaseženih predmetov pri hišni preiskavi z dne 16. 10. 2013 pač ni moč šteti za nedovoljen dokaz, saj ne gre za dokaz, pridobljen s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zaradi česar ga ni potrebno izločiti, sodišče pa sme na ta dokaz opreti svojo sodbo.

9. Ker je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit, pritožba pa neutemeljena, je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).