Jedro

Odmera odškodnine ne more odraziti le oškodovančevega individualnega vrednotenja škodnih posledic. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine.

Izrek

I. Reviziji se delno ugodi in se izpodbijana sodba delno spremeni tako, da se pritožbi tožeče stranke delno ugodi ter se sodba prve stopnje delno spremeni tako, da mora tožena stranka tožeči stranki iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti plačati še 1.827,10 EUR (prej 437.840 SIT) zadoščenja.

Tožena stranka mora tožeči stranki plačati 1.449,56 EUR pravdnih stroškov s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7.3.2007 dalje do plačila, vse v 15 dneh.

Tožena stranka mora v 15 dneh tožeči stranki plačati 219,71 EUR pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

II. Sicer se revizija zavrne.

III. Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti 314,80 EUR (prej 75.438,67 SIT) stroškov revizijskega postopka (odmerjenih od zneska, s katerim je tožnica uspela z revizijo, torej od zneska 1.827,10 EUR) v 15 dneh, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od 16. dne od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

Tožnica se je 4.1.2002 poškodovala na delu pri zavarovancu tožene stranke. Pri tem je utrpela stisnjenje leve roke in razpočne rane kot posledico stisnjenja na drugem, tretjem in četrtem prstu leve roke, zaradi česar ji je bila s pravnomočno sodbo prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini 2.400.000 SIT (800.000 SIT za telesne bolečine, 300.000 SIT za strah, 300.000 SIT za duševne bolečine zaradi skaženosti in 1.000.000 SIT za duševne bolečine za zmanjšanje življenjske aktivnosti), od česar je sodišče odštelo revaloriziran, že plačan znesek iz tega naslova (1.320.876,50 SIT), medtem ko je bil v presežku (za 1.930.877,20 SIT) tožničin zahtevek za plačilo odškodnine zavrnjen.

Revizijo je vložila tožnica glede višine prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo, in sicer zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Uveljavlja tudi bistvene kršitve pravdnega postopka. Za ugotovljeno obliko nepremoženjske škode bi ji morala biti po njenem mnenju priznana odškodnina v višini vtoževanega zneska, ki v celoti ustreza ugotovljenim posledicam. Predlaga obsegu izpodbijanja ustrezno spremembo pravnomočne sodbe, to je ugoditi zahtevku za plačilo odškodnine v celoti.

Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS 26/99 in nasl., v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija je delno utemeljena.

V reviziji uveljavljeni revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava v zvezi z odločitvijo o obsegu pripadajočih denarnih odškodnin za posamične oblike nepremoženjske škode tožnica utemeljuje s ponovnim poudarjanjem okoliščin, ki naj bi po njenem mnenju utemeljevale odškodnino v zahtevanih zneskih. Tak način uveljavljanja revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava je neutemeljen, čim se izkaže, da so bila vsa revizijsko nanizana in pravno relevantna dejstva, obstoj katerih je v sodbah sodišč prve in druge stopnje neizpodbojno ugotovljen (tretji odstavek 370. člena ZPP), ustrezno in pravilno upoštevana že v pravnomočni sodbi. Odmera odškodnine ne more le odraziti oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj neugodno. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih škodnih posledic za vsakič konkretno obravnavanega oškodovanca tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse. To je namreč pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Primerjava s prisojenimi odškodninami v podobnih primerih pokaže, da je bilo to načelo ob odmeri odškodnine za telesne bolečine in za strah pravilno upoštevano. Rezultat te primerjave potrjuje primerno umeščenost tožniku pravnomočno prisojene odškodnine v okvir ostalih prisojenih odškodnin za navedene oblike nepremoženjske škode.

Utemeljen pa je revizijski očitek glede odmere odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti. V zvezi s tem revizijsko sodišče ugotavlja, da sodišči prve in druge stopnje nista v zadostni meri upoštevali objektivnega kriterija. Odškodnino, ki sta jo prisodili sodišči, je v primerjavi s podobnimi primeri v sodni praksi prenizka (glej II Ips 433/2004, II Ips 162/99, II Ips 72/2001 ...). Po oceni revizijskega sodišča je tako primerna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti 6.000 EUR (prej 1.437.840 SIT).

Z očitano bistveno kršitvijo pravdnega postopka se revizijsko sodišče ni ukvarjalo, ker je neobrazložena.

Zato je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena in prvega odstavka 380. člena ZPP odločilo kot v izreku te sodbe.

V odločitev o pravdnih stroških je revizijsko sodišče poseglo samo toliko, kolikor je zaradi spremembe sodb in zvišane odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti spremenjen uspeh tožnice v pravdi (drugi odstavek 165. člen ZPP). Izrek o pravdnih stroških, ki temelji na določilu drugega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 155. členom ZPP, je revizijsko sodišče spremenilo, ker zvišanje odškodnine za 1.827,10 EUR (prej 437.8400 SIT) vpliva na odmero stroškov postopka (uspeh tožnika sedaj znaša 65,5 %, prej 57 %). Od priznanih stroškov v postopku pred sodiščem prve stopnje v znesku 2.408,61 EUR je sedaj tožnica upravičena do 1578,28 EUR, toženka pa od priznanih 373,11 EUR do 128,72 EUR. Toženka je tako dolžna povrniti tožnici 1.449,56 EUR stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje. Poleg pa mora tožeča stranka povrniti še stroške pritožbenega in revizijskega postopka. Eni in drugi so odmerjeni od zneska, s katerim je tožnik uspel s pritožbo in revizijo (1827,10 EUR); (drugi odstavek 165. člena in drugi odstavek 154. člena ZPP), pri čemer prvi znašajo 219,71 EUR (predstavljajo nagrado odvetniku za sestavo pritožbe, poročilo o uspehu pritožbe, stroške poštnine korespondence s stranko in 20 % DDV), drugi pa 314,80 EUR (predstavljajo nagrado odvetniku za sestavo revizije, poročilo o uspehu revizije, stroške poštnine in 20 % DDV). Nagrada za delo odvetnika je odmerjena v skladu z odvetniško tarifo. Revizijsko sodišče je na podlagi drugega odstavka 313. člena ZPP določilo tudi rok za izpolnitev obveznosti plačila pravdnih stroškov in začetek teka zamude pri njihovem plačilu.