Jedro

Kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, so nova dejstva in novi dokazi lahko podlaga za obnovo postopka po 10. točki prvega odstavka 394. člena ZPP.

Pravna teorija in sodna praksa sta namreč skladni, da morajo dejstva in dokazi, na podlagi katerih stranka predlaga obnovo postopka, obstajati že v času sojenja, stranka pa zanje do trenutka, ko je še lahko predlaga nova dejstva in dokaze, to je praviloma do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo (286. člen ZPP), zanje ni vedela.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo predloga za obnovo postopka, ki sta ju vložila tožena stranka (v nadaljevanju: toženec) in njen pooblaščenec.

2. Zoper citirani sklep sodišča prve stopnje se po svojem pooblaščencu pritožuje toženec, in sicer zaradi absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) ter smiselno predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za obnovo postopka ugodi.

Bistvo pritožbene graje je, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da bi morala nova dejstva in dokazi, na podlagi katerih toženec predlaga obnovo postopka obstajati že v času trajanja pravdnega postopka opr. št. P 104/2012, saj je slednje povsem nerazumljivo. V tem primeru bi namreč šlo za stara dejstva in dokaze, ne pa za nova dejstva in dokaze o katerih govori 10. točka prvega odstavka 394. člena ZPP, na podlagi katere je toženec predlagal obnovo postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. ZPP v drugem odstavku 350. člena v zvezi z 366. členom ZPP določa, da sodišče druge stopnje preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za zastopanje pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ni podana nobena izmed naštetih ali s pritožbo zatrjevanih absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in posledično pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo to podrobneje obrazloženo v nadaljevanju tega sklepa.

5. Pregled zadeve pokaže, da je sodišče prve stopnje v predmetnem pravdnem postopku izdalo sodbo opr. št. P 104/2012 z dne 15. 9. 2020, ki je postala pravnomočna s sodbo Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Cp 56/2021 z dne 9. 3. 2021 in s katero je bilo pravnomočno ugotovljeno, da nepremičnina parc. št. 366/20, k.o. ... predstavlja skupno premoženje pravdnih strank. Že tekom postopka na prvi stopnji je toženec zatrjeval, da navedena nepremičnina ne sodi v skupno premoženje pravdnih strank, saj iz podatkov zemljiške knjige izhaja, da sta solastnika dejansko potomca A. A., in sicer njegova hči in sin.

6. Toženec predlog za obnovo postopka vlaga na podlagi 10. točke prvega odstavka 394. člena ZPP, ki določa, da se postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, lahko na predlog stranke obnovi, če slednja zve za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Toženec kot takšna nova dejstva oziroma dokaze navaja, da je tožeča stranka (v nadaljevanju: tožnica) v postopku za razdružitev skupnega premoženja, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Slovenj Gradcu pod opr. št. N 32/2022 svoj predlog v delu, ki se nanaša na predmetno nepremično umaknila, saj "ni bila zmožna predložiti listine, s katero bi izkazala svoje stvarnopravno upravičenje do navedene nepremičnine". Posledično je sodišče postopek za razdružitev te nepremičnine s sklepom opr. št. N 32/2022 z dne 30. 10. 2023 ustavilo.

7. Kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, so nova dejstva in novi dokazi lahko podlaga za obnovo postopka po 10. točki prvega odstavka 394. člena ZPP le, če so kumulativno podani trije pogoji, in sicer: - da so ta dejstva in dokazi obstajali že v času odločanja v rednem postopku; - če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljaviti, preden je bil redni postopek pravnomočno končan, ker zanje ni vedela in ni mogla vedeti; - če so takšnega pomena, da bi lahko bila izdana za stranko ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva znana oziroma, če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku.

8. Pritožba neutemeljeno izpodbija smiselnost prvega pogoja in zmotno meni, da dejstva in dokazi, na podlagi katerih stranka predlaga obnovo postopka, ne rabijo obstajati že v času rednega postopka, saj bi jih potem stranka morala, v skladu z 286. členom ZPP, tudi pravočasno navesti. Pravna teorija1 in sodna praksa2 sta namreč skladni, da morajo dejstva in dokazi, na podlagi katerih stranka predlaga obnovo postopka, obstajati že v času sojenja, stranka pa zanje do trenutka, ko je še lahko predlaga nova dejstva in dokaze, to je praviloma do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo (286. člen ZPP), zanje ni vedela. Obnova se v takem primeru sme dovoliti le, če stranka novih dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogla uveljaviti v tem času3 (drugi odstavek 395. člena ZPP).

9. Upoštevajoč navedeno, dejstva in dokazi, na podlagi katerih toženec predlaga obnovo postopka v času sojenja še niso obstajali, zato ne morejo biti podlaga za obnovo postopka po 10. točki prvega odstavka 394. člena ZPP.

10. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena v zvezi z 366. členom ZPP).

1 Dr. Lojze Ude in drugi, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Zložba in Uradni list RS, 2009, str.592 - 593. 2 Glej sklep Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 322/2014 z dne 28. 5. 2015. 3 Predlagatelj obnove nosi dokazno breme, da brez svoje krivde novih dokazov ni mogel uveljavljati pred pravnomočnim končanjem prejšnjega postopka. Sodna praksa zaostruje odgovornost pravdne stranke pri zbiranju procesnega gradiva in strogo presoja, ali bi stranka ob potrebni skrbnosti že prej lahko zatrjevala nova dejstva in predlagala nove dokaze.