Jedro

Z izdanima gradbenima dovoljenjema ni predviden dostop do nepremičnin investitorice po nepremičninah tožnikov, saj bi v takem primeru morala biti udeležena v postopku izdaje gradbenega dovoljenja kot stranska udeleženca in ne, kako investitorica dejansko dostopa do svoje nepremičnine.

Ker predlog za obnovo postopka ni nepopoln v smislu 265. člena ZUP, če v njem niso verjetno izkazane okoliščine, na katere se opira predlog, niso utemeljeni tožbeni ugovori, da prvostopenjski organ postopka za odpravo pomanjkljivosti vloge ni vodil pravilno. Razlog za izdajo izpodbijanega sklepa ni bila nepopolna vloga, pač pa, da tožnika nista verjetno izkazala okoliščin, na katere se predlog opira.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Upravna enota Slovenj Gradec (prvostopenjski upravni organ) je z izpodbijanim sklepom zavrgla predlog za obnovo postopkov v zadevi izdaje dveh gradbenih dovoljenj, ki sta bila končana s pravnomočnima odločbama oziroma pravnomočnima gradbenima dovoljenjema Upravne enote Slovenj Gradec št. 351-16/2008-7 z dne 20. 3. 2008 in št. 351-100/2008-9 z dne 10. 11. 2008. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa med drugim izhaja, da sta tožnika v predlogu za obnovo postopka navedla, da cesta s parc. št. 1604/1 v k.o. ..., ki je javno dobro in po kateri naj bi se do svoje nepremičnine pripeljala A.A. (ki je investitorica v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj, katerih obnova je bila v predmetnem postopku zahtevana), v naravi ne obstaja več in ni prevozna, zato se investitorica vozi po njuni posesti in po njunih kmetijskih zemljiščih brez njunega soglasja. Glede na navedeno predlagata obnovo postopka izdanih gradbenih dovoljenj, ki so bila izdana investitorici. Prvostopenjski upravni organ je vpogledal v navedeni gradbeni dovoljenji. Ugotovil je, da je v obeh primerih iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja jasno razvidno, da ima investitorica predviden dostop do svojih nepremičnin po javnem dobru, to je cesti parc. št. 1604/1 k.o. ... Glede na navedeno okoliščine, na katere se predlog opira, niso verjetno izkazane, zato je prvostopenjski upravni organ predlog za obnovo postopka na podlagi 1. in 2. odstavka 267. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in naslednji, v nadaljevanju ZUP) zavrgel, ker pogoji iz 1. odstavka 267. člena ZUP niso izpolnjeni. Drugostopenjski upravni organ je pritožbo tožnikov zavrnil. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da se strinja z izpodbijano odločitvijo ter pritrjuje tudi razlogom iz obrazložitve. Dodatno še pojasnjuje, da je dostop do nepremičnine investitorice po vsebini spornih gradbenih dovoljenj predviden po parceli št. 1604/1 k.o. ..., ki je po podatkih elektronske zemljiške knjige javno dobro. Glede na navedeno tožnika ne izkazujeta pravnega interesa za vstop v postopek v vlogi stranskih udeležencev. Če držijo njune trditve o tem, da investitorica dejansko uporablja druga zemljišča za dostop do svojih nepremičnin, in ne tistih, ki so predmet izdanih dovoljenj, pa tega ni pristojen obravnavati upravni organ, pač pa je tovrstne primere pristojno razreševati sodišče v civilnem postopku. Poleg tega tožnika nista v ničemer izkazala, da sta svoja predloga podala v zakonsko predpisanem enomesečnem roku od dneva, ko sta izvedela za obstoj izdanih dovoljenj.

Tožnika se s takšno odločitvijo ne strinjata in v tožbi med drugim navajata, da je prvostopenjski upravni organ bistveno kršil določbe ZUP. Iz poziva za dopolnitev vloge po 1. odstavku 67. člena ZUP je razvidno, da organ le-tega ni podal v zakonskem roku. V pozivu tudi ni izrecno navedel, v čem naj tožnika svojo vlogo popravita oziroma dopolnita, pač pa je zgolj citiral določbo 267. člena ZUP. Navedeno predstavlja bistveno kršitev pravil postopka. Navajata, zakaj menita, da je bil predlog podan pravočasno. Pogoje verjetnosti izkazane okoliščine bi upravni organ lahko ugotovil že na podlagi tega, da investitorka dejansko uporablja za dostop do svojih nepremičnin druga zemljišča, in ne zemljišč, ki so bili podlaga za izdajo gradbenih dovoljenj. Nadalje navajata, da bi moral prvostopenjski organ v pozivu za odpravo pomanjkljivosti predloga za obnovo tožnika opozoriti, kdo vse ima poleg investitorja po zakonu pravico udeleževati se postopka in kaj morajo zato izkazati. Kot lastnika zemljišč, po katerih dejansko poteka dovozna pot, se imata vsekakor pravico udeleževati postopka izdaje gradbenih dovoljenj. V pozivu za odpravo pomanjkljivosti vloge bi moral prvostopenjski upravni organ tožnika tudi opozoriti, da bo vlogo s sklepom zavrgel, če pomanjkljivosti ne bodo pravočasno odpravljene. Iz spisa zadeve je tudi razvidno, da je prvostopenjski upravni organ pri pošiljanju zadeve drugostopenjskemu organu v dopisu z dne 6. 10. 2009 na dveh straneh dodatno utemeljeval pravilnost svojega sklepa. Drugostopenjski upravni organ tožnikoma ni dal možnosti, da se o teh dejstvih in okoliščinah izjavita pred izdajo "izpodbijanega sklepa" (pravilno drugostopenjske odločbe). S tem je upravna enota kršila osnovno načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in samo odloči o stvari, oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu upravnemu organu v ponovni postopek. Tožniku naj prisodi povračilo stroškov postopka.

Tožba ni utemeljena.

Iz obrazložitve navedenih odločb upravnih organov izhaja, da sta tožnika v laičnem predlogu za obnovo postopka predlagala obnovo postopkov, končanih z dokončnima odločbama Upravne enote Slovenj Gradec, št. 351-16/2008 z dne 20.3.2008 in št. 351-100/2008-9 z dne 10.11.2008 iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP. Po navedeni določbi se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, obnovi, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, pa ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena, ni bila dana možnost udeležbe v postopku.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da sta tožnika v predmetnem predlogu kot razlog za obnovo postopka navedla, da cesta, parc. št. 1604/1 k.o. ..., po kateri naj bi investitorica dostopala do svoje nepremičnine, v naravi ne obstaja več in ni prevozna, zato brez njunega soglasja vozi po njunem kmetijskem zemljišču. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je prvostopenjski upravni organ vpogledal v obe odločbi, s katerima sta bila končana postopka, katerih obnovo tožnika predlagata, in ugotovil, da ima investitorica na podlagi predmetnih odločb dostop do svoje nepremičnine predviden po parc. št. 1604/1 k.o. ..., ki je javno dobro, in ne po zemljiščih tožnikov. Te ugotovitve tožnika ne izpodbijata, zato jo sodišče sprejema kot nesporno. Ker je v obravnavanem primeru bistveno le, da z izdanima gradbenima dovoljenjema ni predviden dostop do nepremičnin investitorice po nepremičninah tožnikov, saj bi v takem primeru morala biti udeležena v postopku izdaje gradbenega dovoljenja kot stranska udeleženca in ne, kako investitorica dejansko dostopa do svoje nepremičnine, tožnika tudi po presoji sodišča nista verjetno izkazala, da bi morala biti udeležena v postopku izdaje gradbenega dovoljenja investitorici kot stranki ali stranska udeleženca. Glede na navedeno je prvostopenjski upravni organ na podlagi določbe 2. v zvezi s prvim odstavkom 267. člena ZUP pravilno in zakonito zavrgel njun predlog za obnovo postopka, ker nista verjetno izkazala okoliščin, na katere se predlog opira.

Kot sta tožnikoma pravilno pojasnila upravna organa v obrazložitvi odločb, tožnika svoje ugovore, da investitorica za dostop do svojih nepremičnin dejansko uporablja njuna zemljišča, in ne zemljišča, ki je za to predvideno v izdanih gradbenih dovoljenjih, lahko uspešno uveljavljata v civilnem postopku, pred sodiščem splošne pristojnosti.

Ker po presoji sodišča predlog za obnovo postopka ni nepopoln v smislu 265. člena ZUP, če v njem niso verjetno izkazane okoliščine, na katere se opira predlog (in okoliščine, da je predlog podan v zakonskem roku), takšno stališče pa izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča RS, opr. št. X Ips 159/2007, prav to pa je bil razlog za izdajo izpodbijane odločbe (in ne nepopolna vloga), niso utemeljeni tožbeni ugovori, da prvostopenjski organ postopka za odpravo pomanjkljivosti vloge ni vodil pravilno. Kot rečeno, razlog za izdajo izpodbijanega sklepa ni bila nepopolna vloga, pač pa, da tožnika nista verjetno izkazala okoliščin, na katere se predlog opira.

Ker ima dopis prvostopenjskega organa z dne 9.10.2009, ki je bil poslan drugostopenjskemu organu skupaj s z dopolnitvijo pritožbe, zgolj naravo spremnega dopisa, ki na razloge, ki izhajajo iz obrazložitve odločbe drugostopenjskega organa ni vplival, poleg tega je predmet presoje v tem upravnem sporu odločba prvostopenjskega organa, saj je le-ta z zavrnitvijo pritožbe drugostopenjskega organa postala dokončna, na drugačno odločitev v tej zadevi ne morejo vplivati tožbeni ugovori, da je drugostopenjski upravni organ kršil načelo zaslišanja stranke, ker navedenega spremnega dopisa prvostopenjskega organa ni posredoval tožnikoma.

Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (1. odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in naslednji, v nadaljevanju ZUS-1). Zavrnitev tožbe zajema tudi stroškovni zahtevek (4. odstavek 25. člena ZUS-1). Ker v tožbi niso bila navedena nobena dejstva ali dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev v zadevi, je sodišča v skladu z določbo 2. alinee 2. odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na seji.