Jedro

Sodišče ni dolžno niti upravičeno vpogledovati v spise v drugih zadevah ter samo raziskovati, ali so v njih morda listne, ki bi utegnile biti relevantne za odločitev v konkretni zadevi. V pravdnem postopku je zbiranje procesnega gradiva v rokah strank.

Ker tožeča stranka osnutka revizijskega poročila ne prilaga v dokaz svojih navedb, ni bistveno, da gre za osnutek poročila, ne pa za dokončne ugotovitve Računskega sodišča.

Za stavbno pravico ne moremo reči, da v vseh pogledih predstavlja stvarno pravico na tuji stvari, saj je dopustno ustanoviti oziroma oblikovati tudi t. i. lastniško stavbno pravico, bodisi že ob ustanovitvi, bodisi kasneje, ko postane imetnik stavbne pravice tudi lastnik obremenjene nepremičnine, ali obratno. V slednjih dveh primerih stavbna pravica ne preneha. Lastnik nepremičnine, ki je hkrati tudi imetnik stavbne pravice, se lahko odloči, da bo obdržal stavbno pravico v veljavi, največkrat zato, da jo bo prenesel drugemu subjektu, lahko pa se tudi odloči za njeno prenehanje. Šele ko stavbna pravica preneha, se vzpostavi enoten pravni režim nepremičnine. Tožeča stranka zato nima prav, ko v pritožbi trdi, da ni možno (dopustno), da se ustanovi stavbna pravica v korist imetnika stavbne pravice, imetnik stavbne pravice pa nato postane lastnik zemljišča. Pritožbeni navedbi tožeče stranke, da pravni posel kot celota zato nima dopustne podlage, po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče pritrditi.

Po svojih bistvenih značilnostih ima odkupna pravica, katere realizacija je odvisna izključno od volje odkupnega upravičenca, značilnost razpolaganja s stvarnim premoženjem, zato je treba zanjo uporabiti pravila, ki urejajo razpolaganje s stvarnim premoženjem. Za dogovor o odkupni pravici so zato veljale vse določbe glede razpolaganja z nepremičnim premoženjem po ZSPDSLS, med drugim tudi zakonsko predpisane metode razpolaganja z nepremičninami. Teh ni bilo mogoče izbirati poljubno, kajti postopek razpolaganja se je praviloma izvedel z javno dražbo.

Pri sklenitvi Dodatka št. 1 in Dodatka št. 2 niso bile spoštovane kogentne določbe ZSPDSLS, pri sklenitvi Dodatka št. 2 pa tudi ne pa tudi ne kogentne določbe ZJF in ZLS. Te določbe imajo svoj smisel v tem, da gre pri razpolaganju s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti za politično odločitev, ki mora biti, tudi ko gre za lokalno skupnost, sprejeta na demokratičen način, v skladu z vsemi varovalkami, ki so del zapletenega sistema za vodenje ravnotežja - in katerega cilj je preprečevanje zlorab oblasti.

Drugi odstavek 86. člena OZ, izhaja iz domneve, da gre pri enostranskih prepovedih običajno za manj pomembne prepovedi, katerih kršitve ne pomenijo ravnanj, ki bi nasprotovala splošnim interesom. Za kršitve manjšega pomena pa ne gre, če so bile pri sklepanju pogodbe kršene določbe 5. , 11., 17. in 23. člena ZSPDSLS. Dejstvo, da so v zakonu prepovedi formulirane enostransko, ni odločilnega pomena.

Izrek

I.Pritožba se zavrže v delu, v katerem izpodbija II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje.

II.Pritožba se v delu, v katerem izpodbija preostali del izreka sklepa sodišča prve stopnje zavrne in se izpodbijani sklep v I. in III. točki izreka potrdi.

III.Pritožbi se v delu, v katerem izpodbija sodbo sodišča prve stopnje, delno ugodi ter se IV., V. in VI. točka izreka izpodbijane sodbe delno spremenijo tako, da se:

1.ugotovi, da so nični:

-Dodatek št. 1 k Pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice z dne 21. 10. 2013,

-Dodatek št. 2 k Pogodbi o ustanovitvi stavbe pravice z dne 24. 12. 2014,

-Soglasje k prenosu stavbne pravice z dne 26. 6. 2015 v delu, ki se nanaša na parcelo št. 2306/1 k. o. X,

-Pogodba o prodaji stavbne pravice z dne 29. 6. 2015.

2.ugotovi, da je vknjižba stavbne pravice, ki je ustanovljena na nepremičnini k. o. X parcela 2306/1 (ID 001) v korist prvotožene stranke A. d. o. o., matična številka: ..., pri k. o. X, stavbna pravica 0000 (ID 002), neveljavna in se pri nepremičnini k. o. X parcela 2306/1 (ID 001) v celoti izbriše stavbna pravica pri k. o. X stavbna pravica 0000 (ID 002), vpisana v korist tožene stranke A. d. o. o., matična številka: ..., vse v roku 15 dni pod izvršbo;

3.odloči o stroških postopka tako, da je vsaka stranka dolžna nositi svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje.

V ostalem se pritožba zoper izpodbijano sodbo zavrne ter se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem pa nespremenjenem delu, potrdi.

IV.Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Glede sodbe sodišča prve stopnje ter pritožbenega postopka

1.Sodišče prve stopnje je v tej zadevi odločalo s sodbo in s sklepom in sklenilo, da se vrednost spornega predmeta določi v znesku 567.037,50 EUR (I. točka izreka), v II. točki izreka dopustilo spremembo tožbe, podano v vlogi tožeče stranke z dne 20. 5. 2021 (red. št. 13 ) ter spremembo tožbe, dano na zapisnik 18. 10. 2021 (red. št. 23) ) ter v III . točki izreka ni dopustilo spremembe tožbe, kot izhaja iz vloge tožeče stranke z dne 5. 1. 2023 (red. št. 53). S sodbo je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala ugotovitev, da so nični in da se v celoti razveljavijo: (1) Pogodba o ustanovitvi stavbne pravice z dne 10. 6. 2013, Dodatek št. 1 k Pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice z dne 21. 10. 2013 in Dodatek št. 2 k Pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice z dne 24. 12. 2014 in soglasje k prenosu stavbne pravice z dne 26. 6. 2015; (2) Pogodba o prodaji stavbne pravice z dne 29. 6. 2015; (3) Pogodba o prenosu stavbne pravice z dne 20. 2. 2018; (4) da se ugotovi, da je bila v celoti nepravilna in neveljavna: vknjižba stavbne pravice, ki je ustanovljena na nepremičnini k. o. X parcela 2306/1 (ID 001) v korist A. d.o.o., pri k. o. X stavbna pravica 0000 (ID 002) ter vknjižba stavbne pravice, ki je ustanovljena na nepremičnini k. o. X parcela 955/3 (ID 003) v korist A. d.o.o., pri k. o. X stavbna pravica 0001 (ID 004) in da se ugotovi, da je v celoti nepravilna in neveljavna ter se razveljavi stavbna pravica, ki je ustanovljena na nepremičnini k. o. X parcela št. 956/2 (ID 005), v korist B. d. o. o. - v stečaju na podlagi Pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice z dne 10. 6. 2013, Dodatka št. 1 k Pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice z dne 21. 10. 2013 in Dodatka št. 2 k Pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice z dne 24. 12. 2014 ter na podlagi Pogodbe o prodaje stavbne pravice z dne 29. 6. 2015 in Pogodbe o prenosu stavbne pravice z dne 20. 2. 2018 ter se pri nepremičnini k. o. X parcela 2306/1 v celoti izbriše vpisana stavbna pravica pri k. o. X stavbna pravica 0000, pri nepremičnini k. o. X v celoti izbriše vpisana stavbna pravica pri k. o. X stavbna pravica 0001; (5) da sta obe toženi stranki dolžni solidarno povrniti pravdne stroške tožeči stranki. Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna pravdne stroške prvotoženke v višini 12.233,37 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (V. točka izreka). Tožeči stranki je tudi naložilo, da je dolžna plačati pravdne stroške drugotoženke v višini 12.716,82 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (VI. točka izreka).

2.Zoper navedeno sodbo in sklep vlaga pravočasno pritožbo tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Sodbo in sklep sodišča prve stopnje izpodbija v celoti. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo in sklep v celoti razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Pravočasno je vložila tudi dopolnitev pritožbe,

s katero je predložila sklep o začetku stečajnega postopka nad drugotoženko z dne 17. 12. 2018.

3.Prva toženka je vložila pravočasen odgovor na pritožbo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo in sklep potrdi, tožeči stranki pa naloži plačilo njenih stroškov za odgovor na pritožbo.

4.Pritožba je zoper sodbo je delno utemeljena, pritožba zoper sklep je delno neutemeljena, delno pa nedovoljena.

I.

(izpodbijani sklep)

Glede določitve vrednosti spornega predmeta

5.V zvezi z določitvijo vrednosti spornega zahtevka tožeča stranka v pritožbi navaja, da je sodišče napačno štelo, da je postavila zgolj en nedenarni tožbeni zahtevek, zaradi česar bi bilo treba določiti vrednost spornega predmeta za vsak posamezen tožbeni zahtevek posebej. Po mnenju pritožbenega sodišča je pritožbeno stališče zmotno, saj je pri objektivni kumulaciji zahtevkov vrednost spornega predmeta odvisna od tega, ali se kumulirani zahtevki opirajo na isto ali na različno

dejansko in pravno podlago. Zahtevki imajo isto dejansko in pravno podlago, kadar izvirajo iz istega življenjskega dogodka in se presojajo po istih pravnih pravilih. Če gre za isto dejansko in pravno podlago imajo vsi kumulirani zahtevki eno, skupno in nediferencirano vrednost.

V konkretnem primeru je tožeča stranka zahtevala ugotovitev neveljavnosti pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice z aneksi in pogodbami o prenosu ter izbris materialno neveljavne vknjižbe, zaradi česar je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da zahtevki izvirajo iz istega življenjskega dogodka in se presojajo po istih pravnih pravilih. Sodišče prve stopnje je vrednost spornega predmeta določilo v znesku 567.037,50 EUR, kar je tudi prepričljivo in logično obrazložilo. Ugotovilo je, da je bila stavbna pravica ustanovljena s pravnimi posli za nadomestilo v takšni višini. Pritožba tožeče stranke je zato v tem delu neutemeljena.

Glede spremembe tožbenega predloga

6.Tožeča stranka je tekom postopka večkrat spremenila tožbeni predlog. Sodišče prve stopnje je prvi dve spremembi dopustilo, tretje pa ne. S tretjo pripravljalno vlogo z dne 5. 1. 2023 je tožeča stranka tožbeni predlog spremenila tako, da je izpustila zahtevek za razveljavitev navedenih pravnih poslov. S tem je "skrčila" oziroma "zmanjšala" tožbeni zahtevek, zaradi česar ne gre za spremembo tožbe (glej tretji odstavek 184. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). To pa ne pomeni, da za zmanjšanje zahtevka ni potrebna toženčeva privolitev. Ker gre za delni umik tožbe, je zmanjšanje zahtevka dopustno pod pogoji iz 188. člena ZPP. To pomeni, da je v primeru, če se je toženec že spustil v obravnavanje, potrebna njegova privolitev, ki je sodišče ne more nadomestiti.

V konkretnem primeru toženki v delni umik tožbe nista privolili, zato tožeča stranka ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da bi moralo sodišče prve stopnje odločati o zahtevku, kot ga je specificirala v pripravljalni vlogi z dne 5. 1. 2023. Sodišče prve stopnje ni odločalo mimo oziroma preko postavljenega zahtevka.

7.Tožeča stranka se izrecno pritožuje tudi zoper odločitev v II. točki izreka sklepa sodišča prve stopnje. Ker nima pravnega interesa za pritožbo, je pritožbeno sodišče njeno pritožbo v tem delu zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).

II.

(izpodbijana sodba)

Glede očitanih procesnih kršitev

8.Tožeča stranka v pritožbi navaja, da bi se moral po uradni dolžnosti izločiti sodnik, ki je v zadevi odločal na prvi stopnji, saj je hkrati vodil tudi postopek stečaja nad drugotoženko. Tudi ta pritožbena navedba ni utemeljena. Za absolutno bistveno kršitev iz 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ne gre, saj tožeča stranka ne zatrjuje izključitvenih razlogov iz 1. do 5. točke 70. člena ZPP, prav tako pa ne trdi, da je pri izdaji izpodbijane odločbe sodeloval sodnik, ki je bil s sklepom predsednika sodišča izločen.

Pritožbeno sodišče še dodaja, da v kolikor tožeča stranka s pritožbo meri na kršitev 5. točke 70. člena ZPP, gre za zgrešen poskus, saj izključitveni razlog po tej določbi predstavlja sodelovanje v "isti zadevi", ne pa sodelovanje v drugi zadevi. Za izločitveni razlog po 5. točki 70. člena ZPP gre zgolj v primeru, če bi sodnik v isti zadevi sodeloval v postopku pred nižjim sodiščem, arbitražo ali drugim organom, česar pa tožeča stranka sodniku ne očita. Tožeča stranka kršitev nadalje opredeli tudi kot relativno bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, vendar pa ne navede, katere določbe tega zakona naj bi sodišče prve stopnje ne uporabilo pravilno.

V zvezi s tem je treba zgolj še dodati, da tožeča stranka izločitve sodnika v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zahtevala, čeprav bi to lahko storila najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem (drugi odstavek 72. člena ZPP).

9.Sodišče prve stopnje je zavrnilo dokazne predloge tožeče stranke z zaslišanjem stečajne upraviteljice drugotoženke, z vpogledom v stečajni spis pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu St 0000/2018 ter z vpogledom v spis Okrožnega sodišča v Novem mestu I Kpr 000/2016. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje podrobno obrazložilo, zakaj je te dokazne predloge zavrnilo, in pojasnjenim razlogom pritrjuje. Stečajna upraviteljica pri sklepanju pravnih poslov, ki so predmet te zadeve, ni sodelovala, zato iz lastnega o slednjih ne more izpovedati. Večina dokumentov iz stečajnega postopka je prosto dostopna na spletnih straneh AJPES-a, zato bi tožeča stranka lahko sama predložila dokumentacijo, za katero šteje, da je pravnorelevantna za odločitev v tej zadevi. V zvezi z predlogom za vpogled v kazenski spis I Kpr 000/2016, se tožeča stranka v pritožbi sicer sklicuje na to, da zaradi tajnosti preiskave takšne dokumentacije ne more predložiti,

kar pa je ne odvezuje obveznosti, da bi morala dokazni predlog substancirati. Tega tožeča stranka (zgolj z navedbo opravilne številke spisa) ni storila. Če dokazni predlog ni substanciran, je to zadosten razlog za njegovo zavrnitev. Informativnih dokazov sodišče ne le da ni dolžno izvajati, temveč jih niti ne sme izvajati.

Sodišče ni dolžno niti upravičeno vpogledovati v spise v drugih zadevah

ter samo raziskovati, ali so v njih morda listne, ki bi utegnile biti relevantne za odločitev v konkretni zadevi. V pravdnem postopku je zbiranje procesnega gradiva v rokah strank.

Glede relevantnega dejanskega stanja

10.Splošni opis relevantnega dejanskega stanja izhaja iz navedb tožeče stranke v tožbi in v njenih kasnejših vlogah. Tožeča stranka je v tožbi nadalje navedla, da naj se kot trditve tožeče stranke upoštevajo tudi ugotovitve v Osnutku revizijskega poročila o pravilnosti dela poslovanja Občine C. v letu 2016 z dne 15. 1. 2019 na straneh 59 do 72 ter 85 do 89 (nadalje: osnutek revizijskega poročila), ki je bil v spis vložen kot priloga A12. Ugotovitve Računskega sodišča, ki so bile v osnutku revizijskega poročila navedene na na straneh 59 do 72 ter 85 do 89, je zato treba šteti kot del trditvene podlage tožeče stranke. S sklicevanjem na osnutek revizijskega poročila je tožeča stranka podala zgolj natančnejše substanciranje trditev, navedenih v tožbi. Druga toženka bi se do njih lahko opredelila, zato ne drži, da se o njih ni mogla izjasniti. Prav tako ne drži njen očitek, da ni jasno, na kateri del osnutka revizijskega poročila se tožeča stranka sklicuje. Ker tožeča stranka osnutka revizijskega poročila ne prilaga v dokaz svojih navedb, ni bistveno, da gre za osnutek poročila, ne pa za dokončne ugotovitve Računskega sodišča. Prav tako ne gre za primer, ko bi tožeča stranka sodišču naložila breme, da iz številnih, obsežnejših prilog tožbe samo najde, kaj so pravnorelevatne navedbe tožnika. V osnutku revizijskega poročila (na navedenih straneh) je naveden podrobnejši opis relevantnega dejanskega stanja, navedena pa so tudi pravna stališča, ki jih tožeča stranka sprejema kot svoja ter ponuja sodišču v presojo. Ne gre torej za situacijo, ko bi bila sodišče in nasprotna stranka v negotovosti glede vprašanja, kaj je trditvena podlaga tožbe.

Dejstva zatrjevana s strani tožeče stranke, ki jih toženki nista konkretizirano prerekali, je zato treba šteti za priznana (drugi odstavek 214. člena ZPP) in jih vključiti v dejstveni substrat sodbe.

11.Tedanji župan tožeče stranke (nadalje: župan) je 12. 9. 2012 posredoval občinskemu svetu predlog sklepa o opredelitvi javnega interesa za brezplačen prenos zemljišč s parc. št. 955/3, 956/2, 960/4 in 2306/1, vse k. o. X (v nadaljevanju: zemljišča za LPC D.), ki so bila v lasti Republike Slovenije, v last občine. Pri opredelitvi javnega interesa je bilo v gradivu za občinski svet navedeno, da načrtujejo projekt revitalizacije kompleksa ... v D., ki obsega izgradnjo Lesnopredelovalnega centra D. Izgradnja LPC D. bi po navedenem zagotovila nova delavna mesta, omogočila ustrezno gospodarjenje z gozdovi v ..., zasledovala pa bi tudi cilj lokalne energetske samooskrbe, aspekt socialnega podjetništva in razvoja delavnih mest s težko zaposljivo delavno silo. Javni interes se je tako izkazoval kot omogočanje izboljšanja kakovosti življenja v ... Projekt naj bi imel tudi pozitivne finančne posledice za proračun občine. Občinski svet je nato 27. 9. 2012 sprejel sklep o opredelitvi javnega interesa za brezplačni prenos zemljišč za LPC D. z namenom, kot je bil opredeljen v predlogu, občina pa je navedena zemljišča uvrstila v letni načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za leto 2012.

12.Občina C. (nadalje: občina) je nato za namen izgradnje LPC D. 14. 12. 2012 z Vlado RS sklenila Pogodbo o brezplačni odsvojitvi zemljišč za LPC D. v skupni izmeri 105.228 m2. S pogodbo je bilo določeno, da bo občina uporabljala nepremičnine izključno za namen, kot ga je opredelila v sklepu občinskega sveta o opredelitvi javnega interesa za brezplačen prenos nepremičnega premoženja. Župan je 27. 12. 2012 občinski svet seznanil, da je bila podpisana Pogodba o brezplačni odsvojitvi zemljišč. Kot je navedel se dogovarja s potencialnimi investitorji, saj občina nima interesa, da bi sama investirala v gradnjo. Pojasnil je, da bo izvedba projekta temeljila na stavbni pravici in bo varna tudi v primeru, če investitor ne bi posloval uspešno, saj bo zemljišče ostalo v lasti občine, ki ji bo investitor plačeval letno nadomestilo za stavbno pravico. Občina je nato 20. 3. 2013 na svoji spletni strani objavila namero o ustanovitvi stavbne pravice na zemljiščih za LPC D., za izgradnjo LPC D., zunanjo ureditev in izgradnjo javne infrastrukture v okviru lesno predelovalnega centra. Aprila 2013 je občina pridobila cenitev sodnega cenilca za zemljišča za LPC D., v skupni izmeri 105.228 m2, po kateri je znašala skupno ocenjena vrednost navedenih zemljišč 1.578.420,00 EUR oziroma 15,00 EUR/m2. Vrednost lesne biomase v cenilnem poročilu ni bila upoštevana. Kasneje, to je decembra 2014 je občina pridobila cenitev sodnega cenilca za ocenitev višine nadomestila za ustanovitev stavbne pravice na zemljišču s parcelno številko 2306/1 k. o. X za dobo 15 let, po kateri je znašala ocenjena vrednost nadomestila za stavbno zemljišče za navedeno zemljišče 379.936,00 EUR oziroma 5,3 EUR/m2.

13.Občina je 10. 6. 2013, na podlagi objavljene namere, z družbo B. d.o.o. neposredno sklenila Pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice, v kateri je bilo drugim ugotovljeno, da je občina lastnica nepremičnin s parcelnimi številkami 955/3, 956/2 in 2306/1, vse k. o. X, v skupni izmeri 88.339 m2, ki v naravi predstavljajo gozd. Iz Pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice med drugim izhaja, da je predmet pogodbe ustanovitev stavbne pravice na delu teh nepremičnin, ki je razviden iz grafične priloge k pogodbi, v izmeri 33.926 m2 , za obdobje do 31. 5. 2028, na ime družbe B. d.o.o., za gradnjo objektov in naprav po projektu za LPC D. Izražen je bil namen ustanovitve stavbne pravice za vzpostavitev lesnopredelovalnega centra. Družba B. d.o.o. se je s pogodbo zavezala občini plačati nadomestilo za ustanovljeno stavbno pravico po ocenjeni vrednosti za zemljišče 15,o0 EUR na kvadratni meter oziroma v znesku 508.890,00 EUR, v pogodbeno določenih obrokih. Od novembra 2013 dalje so bili dogovorjeni mesečni obroki znašali po 585,00 EUR, ki bi se povečali na 1.800,00 EUR, če družba B. d.o.o. do 31. 12. 2013 ne bi začela z izgradnjo objekta. Kot je bilo nadalje dogovorjeno bi 31. 5. 2028 stavbna pravica preneha obstajati, zgrajeni objekti pa bi postali last občine, zaradi česar bi bila slednja dolžna plačati družbi B. d.o.o. nadomestilo zaradi povečanja tržne vrednosti zemljišč v višini 50 % povečanja, ki se ugotavlja glede na vrednost postavljenih objektov.

14.K Pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice sta bila sklenjena še dva dodatka. V Dodatku št. 1 k Pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice z dne 21. 10. 2013 (nadalje: Dodatek št. 1) je bilo ugotovljeno, da družba B. d.o.o. ni uspela na javnem razpisu za pridobitev nepovratnih sredstev ter da parcele, na katerih je bila ustanovljena stavbna pravica, v naravi predstavljajo gozd. Dogovorjeno je bilo, da lahko družba B. d.o.o. gozd posega in proda les z ocenjeno vrednostjo 130.000,00 EUR, kar se upošteva pri dinamiki plačil nadomestila za stavbno pravico. Če pa vrednost lesa ne bo dosegla tega zneska, bi občina do 15. 10. 2014 vrnila družbi B. d.o.o. razliko med plačanim delom nadomestila in dejansko ceno lesa.

15.V Dodatku št. 2 k Pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice z dne 24. 12. 2014 (nadalje: Dodatek št. 2) je bilo ugotovljeno, da družba B. d.o.o. sredstev za sofinanciranje gradnje LPC D. ni pridobila pravočasno, zato z deli ni mogla pričeti. Črtan je bil dogovor o povečanju nadomestila v primeru zamude pri začetku gradnje. Kot je navedeno, je bil zaradi popolne izvedbe projekta povečan obseg zemljišč, na katerih se ustanavlja stavbna pravica (na celotno zemljišče s parcelno številko 2306/1 k. o. X, trajanje stavbne pravice na tem zemljišču se je podaljšalo do 31. 5. 2113. Dogovorjena je bila nova višina nadomestila, ki je znašala 567.037,50 EUR in je bila delno že plačana (75.536,80 EUR), preostanek pa bo plačan do 15. 3. 2014.

Dogovorjeno je bilo tudi, da ima družba B. d.o.o. po 20. 11. 2017 pravico od občine zahtevati sklenitev kupoprodajne pogodbe za zemljišče s parcelno številko 2306/1 k. o. X ter da se nadomestilo, plačano po pogodbi šteje za plačano kupnino, družba B. d.o.o. pa mora občini plačati še 50.000,00 EUR. Poleg tega se v primeru realizacije kupoprodajne pogodbe šteje, da nadomestilo, ki bi ga morala občina plačati po prenehanju stavbne pravice na zemljiščih s parcelnima št. 955/3 in 956/2 k. o. X, zmanjša za vrednost neplačanega dela kupnine za parcelno št. 2306/1 k. o. X, terjatvi pa se ob zapadlosti pobotata.

16.Župan je nadalje dne 26. 6. 2015 podpisal Soglasje k prenosu stavbne pravice, v katerem je bilo določeno, da soglasje velja tako za prenos stavbne pravice z družbe B. d.o.o. na A. d.o.o., kot tudi za morebitne nadaljnje prenose. Občina se je odpovedala uveljavljanju predkupne pravice ob prodaji stavbne pravice, vsakemu imetniku stavbne pravice pa bo zagotovila enake pogoje glede lastninske pravice, kot je bilo dogovorjeno v Dodatku št. 2. Na podlagi navedenega soglasja ter Pogodbe o prodaji stavbne pravnice z dne 29. 6. 2015, sklenjene med B. d.o.o. in A. A. s.p., je bila stavbna pravica na parc. št. 2306/1 k. o. X vknjižena na novega imetnika A. z veljavnostjo do 31. 5. 2113. S Pogodbo o prenosu stavbne pravice z dne 20. 2. 2018, sklenjeno med istima strankama, pa je bila prenesena stavbna pravica na parceli št. 955/3 k. o. X, kar je bilo prav tako vknjiženo v zemljiško knjigo.

17.Tožeča stranka je zatrjevala, da je bila prvotoženka pri prenosu v slabi veri, saj je tožečo stranko pri sklenitvi Pogodbe o prodaji stavbne pravice zastopal E. A., ki je hkrati direktor in družbenik prvotoženke, čemur pa sodišče prve stopnje ni sledilo ter ugotovilo njeno dobrovernost.

Glede nedopustne kavze

18.Po presoji pritožbenega sodišča ni utemeljeno pritožbeno stališče tožeče stranke, da sta stranki s pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice z dodatkoma ustanovili pravice in obveznosti, ki so med seboj izključujoče, zaradi česar posel kot celota nima dopustne pravne podlage (kavze). Za stavbno pravico ne moremo reči, da v vseh pogledih predstavlja stvarno pravico na tuji stvari, saj je dopustno ustanoviti oziroma oblikovati tudi t. i. lastniško stavbno pravico, bodisi že ob ustanovitvi, bodisi kasneje, ko postane imetnik stavbne pravice tudi lastnik obremenjene nepremičnine, ali obratno. V slednjih dveh primerih stavbna pravica ne preneha. Lastnik nepremičnine, ki je hkrati tudi imetnik stavbne pravice, se lahko odloči, da bo obdržal stavbno pravico v veljavi, največkrat zato, da jo bo prenesel drugemu subjektu, lahko pa se tudi odloči za njeno prenehanje. Šele ko stavbna pravica preneha, se vzpostavi enoten pravni režim nepremičnine.

Tožeča stranka zato nima prav, ko v pritožbi trdi, da ni možno (dopustno), da se ustanovi stavbna pravica v korist imetnika stavbne pravice, imetnik stavbne pravice pa nato postane lastnik zemljišča. Pritožbeni navedbi tožeče stranke, da pravni posel kot celota zato nima dopustne podlage, po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče pritrditi.

19.Tožeča stranka se je tekom postopka pred sodiščem prve stopnje sklicevala na predkazenski postopek, vendar pa v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podala konkretnih trditev o tem, da naj bi tedanji župan občine F. F.) ter zakoniti zastopnik toženk (E. A.) sklenila dogovor, po katerem naj bi slednji županu izročil denarni znesek v višini 300.000,00 EUR kot podkupnino. Ker tožeča stranka konkretnih trditev v zvezi s takšnim dogovorom v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podala, v pritožbi pa ni navedla (in dokazala), da tega ni mogla storiti brez svoje krivde, predstavljajo pritožbene navedbe glede zatrjevanega protipravnega dogovora nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP). V navedeni zadevi dogovor o plačilu podkupnine za sklenitev in izpolnitev pogodbe v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bil konkretno zatrjevan, izpovedba zakonitega zastopnika tožeče stranke pa pomanjkljive trditvene podlage v tej smeri ne more nadomestiti. Tožeča stranka bi morala v postopku pred sodiščem prve stopnje tovrstne trditve povzeti (in konkretizirati) v trditveni podlagi tega spora, česar pa ni storila.

20.Tožeča stranka tako tudi ni podala konkretnih trditev, iz katerih bi izhajalo, da bi imela pogodbenika (tožeča stranka in drugotoženka) že ob sklenitvi Pogodbe o ustanovitvi stavbne pravic (protipraven) namen, da s kasneje sklenjenimi pravnimi posli (z ustanovitvijo stavbne pravice, z dodatnimi dogovori, s podaljšanjem stavbne pravice in z dogovorom glede opcije za odkup nepremičnine) zadevno nepremično premoženje, ki je brezplačno prišlo iz sfere Republike Slovenije v sfero občine, prenese v lastninsko sfero drugotoženke oziroma prvotoženke. Tožeča stranka bi morala v tej smeri podati konkretne trditve, ki bi kazale na to, da je že ob sklenitvi Pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice obstajal namen pogodbenikov, da se s kasneje sklenjeno verigo pogodbenih dogovorov obidejo prisilni predpisi ter da se pri tem oškodujeta občina ter Republika Slovenija. Navedbe, da je bil dogovor že v osnovi sklenjen z namenom, da se obidejo prisilni predpisi ter je imel kot tak nedopustno kavzo (39. člen Obligacijskega zakonika; OZ), tožeča stranka ni uspela podkrepiti s konkretnimi trditvami.

21.Sodišče prve stopnje je po izvedbi dokaznega postopka sklenilo, da tak namen ni bil podan, saj je bila ustanovljena in vknjižena stavbna pravica (kot pravica graditi) podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja z dne 11. 6. 2013 ter na podlagi poročila izvedenke G. G. z dne 1. 12. 2015 ugotovilo, da sta toženki pričeli z izvajanjem gradbenih del za LPC. Dokazne ocene sodišča prve stopnje tožeča stranka s pritožbo ni uspela izpodbiti.

Glede nasprotovanja prisilnim predpisom

22.Tožeča stranka je navajala še, da so že opisani pogodbeni dogovori nasprotovali prisilnim predpisom, in sicer določbam Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju: ZSPDSLS), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (nadalje: Uredba), Zakona o javnih financah (v nadaljevanju: ZJF), Zakona o lokalni samoupravi (ZLS),

Statuta Občine C. (priloga A20) in drugim predpisom. Pritožbeno sodišče je ob preizkusu pravilne uporabe materialnega prava ugotovilo, da to pred sodiščem prve stopnje delno ni bilo pravilno uporabljeno.

23.Upravljanje nepremičnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti, med katere je sodilo tudi obremenjevanje s stvarnimi pravicami, je v relevantnem obdobju urejal ZSPDSLS. Glede pridobitve zemljišč v brezplačni prenos s strani Republike Slovenije je bil sprejet Sklep o opredelitvi javnega interesa ter Letni načrt pridobivanja nepremičnega premoženja občine, občina pa je z Vlado RS sklenila Pogodbo o brezplačni odsvojitvi zemljišč, s čimer je bil Občinski svet seznanjen. Slednji je bil seznanjen tudi s pripravljanjem projektne dokumentacije zaradi pridobivanja gradbenega dovoljenja, kot tudi s tem, da občina nima interesa, da bi sama investirala v gradnjo. Občina je nato 20. 3. 2013 na svoji spletni strani objavila namero o ustanovitvi stavbne pravice na zemljiščih za izgradnjo LPC D., župan pa je občinski svet seznanil, da bo izvedba projekta temeljila na stavbni pravici ter da se dogovarja s potencialnimi investitorji.

Glede na vse navedeno je, po presoji pritožbenega sodišča, neutemeljen očitek tožeče stranke, da občinski svet z ustanovitvijo stavbne pravice ter z imetnikom stavbne pravice ni bil seznanjen ter da posla ni odobril, saj je po navedenem postopek ustanovitve stavbne pravice potekal z njegovo vednostjo.

24.Občina je obremenjevanje nepremičnega premoženja izvedla z neposredno pogodbo, kar je v skladu z 31. členom ZSPDSLS.

Pred sklenitvijo Pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice (aprila 2013) je občina pridobila cenitev sodnega cenilca za cenitev celotnega zemljišča, s katero je bilo ugotovljeno, da znaša skupna ocenjena vrednost navedenih zemljišč 15,00 EUR/m², v tej višini pa je bilo nato dogovorjeno nadomestilo za ustanovljeno stavbno pravico. S tem je bilo zadoščeno zahtevi po cenitvi vrednosti nepremičnine, ki se je zahtevalo po 18. členu Uredbe.

Tožeča stranka v zvezi s samo Pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice drugih konkretnih očitkov ni navedla. Iz navedenega zato ne izhaja, da bi bila sklenitev Pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice v nasprotju s prisilnimi predpisi oziroma da bi bila v nasprotju s prisilnimi predpisi v taki meri, da bi to terjalo ničnostno sankcijo.

25.Iz že povzetih dejanskih navedb tožeče stranke v zvezi z Dodatkom št. 1 z dne 21. 10. 2013, pa je tožeča stranka utemeljeno trdila, da tako način, kot tudi vsebina sklenjenega Dodatka št. 1 predstavlja kršitev prisilnih predpisov, ki terja najhujšo sankcijo. Z njegovo sklenitvijo je drugotoženka pridobila pravico, da poseka gozd in proda les v ocenjeni vrednosti 130.000,00 EUR, občina pa se je zavezala drugotoženki morebitno razliko vrniti. Kot bistveno je torej dogovor v Dodatku št. 1 rezultiral v znižanju dogovorjenega nadomestila. Naknadna sprememba višine dogovorjenega nadomestila je predstavljala neenakopravno obravnavo drugih potencialnih investitorjev, ki ni omogočala najugodnejšega rezultata ravnanja s stvarnim premoženjem občine, postopek spremembe pa ni bil voden niti javno niti transparentno. Takšen dogovor je zato kršil načelo gospodarnosti (4. člen ZSPDSLS), načelo enakega obravnavanja vseh udeležencev v postopku (6. člen ZSPDSLS), načelo preglednosti (7. člen ZSPDSLS) ter načelo javnosti (8. člen ZSPDSLS).

26.Vse navedeno še toliko bolj velja za Dodatek št. 2 z dne 24. 12. 2014, s katerim so bili prav tako naknadno spremenjeni pogoji, pod katerimi je bila ustanovljena stavbna pravica, saj je bil: (1) črtan dogovor o povišanju nadomestila za stavbno pravico v primeru, da imetnik stavbne pravice ne prične pravočasno z gradnjo objektov, (2) povečan obseg zemljišča, na katerem je bila ustanovljena stavbna pravica (3) podaljšano trajanje stavbne pravice na tem zemljišču, (4) zmanjšana vrednost nadomestila za stavbno pravico ter spremenjena dinamika plačila nadomestila. Obseg zemljišč, na katerem je bila ustanovljena stavbna pravica, se je tako povečal na celotno zemljišče s parc. št. 2306/1, k. o. X, torej iz 33.926 m² na skupaj 88.339 m² (za 54.413 m²), nadomestilo za povečan obseg ustanovljene stavbne pravice pa je znašalo 1,1 EUR za m², kar je tudi bistveno manj od vrednosti nadomestila iz cenitvenega poročila. Hkrati se je podaljšalo trajanje stavbne pravice za parc. št. 2306/1, k. o. X do leta 31. 5. 2113 (iz 15 let na 99 let). S tem so se naknadno, v korist imetnika stavbne pravice, bistveno spremenili pogoji, pod katerimi je stavbna pravica ustanovljena, kar predstavlja kršitev načel iz drugega poglavja ZSPDSLS, in sicer načela gospodarnosti, načela enakega obravnavanja, načela preglednosti in načela javnosti.

27.Še dodatno je bila z Dodatkom št. 2 dogovorjena odkupna pravica drugotoženke za nepremičnino s parcelo št. 2306/1 k. o. X. Odkupna pravica je oblikovalna pravica.

Z enostransko izjavo volje odkupnega upravičenca nastane pravno razmerje prodaje kot zavezovalni posel, ki je podlaga za prenos lastninske pravice na upravičenca. Upravičenec lahko na podlagi izgovorjene odkupne pravice izjavi, da želi stvar odkupiti. V posledici takšne upravičenčeve izjave mora zavezanec stvar oziroma lastninsko pravico prenesti na upravičenca, ta pa mora zavezancu v naprej plačati dogovorjeno kupnino.

Navedeno pomeni, da je zavezanec v primeru realizacije odkupne pravice, ki je v celoti odvisna od volje odkupnega upravičenca, zavezan opraviti prenos lastninske pravice na upravičenca, slednji pa z enostransko opcijsko izjavo doseže sklenitev glavne pogodbe. Po svojih bistvenih značilnostih ima torej odkupna pravica, katere realizacija je odvisna izključno od volje odkupnega upravičenca, značilnost razpolaganja s stvarnim premoženjem, zato je treba zanjo uporabiti pravila, ki urejajo razpolaganje s stvarnim premoženjem. Tako sicer izhaja že iz določb ZSPDSLS, pa katerih pomeni razpolaganje s stvarnim premoženjem vsak prenos lastninske pravice na drugo fizično ali pravno osebo, zlati pa prodajo, odsvojitev na podlagi menjave, ali drug način odplačne ali neodplačne odsvojitve stvarnega premoženja ter vlaganje stvarnih vložkov v pravne osebe zasebnega in javnega prava (4. točka 3. člena ZSPDSLS).

28.Za dogovor o odkupni pravici zato veljajo vse določbe glede razpolaganja z nepremičnim premoženjem po ZSPDSLS, med drugim tudi zakonsko predpisane metode razpolaganja z nepremičninami. Teh ni mogoče izbirati poljubno, kajti postopek razpolaganja se praviloma izvede z javno dražbo. Za neposredno pogodbo v konkretnem primeru pogoji po 23. členu ZSPDSLS niso bili izpolnjeni. Glede na cenitev iz aprila 2013 pa tudi ne pogoj iz 17. člena ZSPDSLS, po katerem se premoženje ne sme prodati ali menjati pod ocenjeno vrednostjo.

Ni trditev, da bi bil pred sklenitvijo Dodatka št. 2 sprejet Načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine, kar bi moral biti po 11. členu ZPDSLS. Prav tako že navedena načela ravnanja s stvarnim premoženjem samoupravne lokalne skupnosti niso bila spoštovana. Glede na vsebino dogovora o odkupni pravici pa ni bilo dejansko spoštovano niti načelo odplačnosti iz 5. člena ZSPDSLS. Po mnenju pritožbenega sodišča je v tem delu Dodatek št. 2 tudi v nasprotju s prvim odstavkom 80.b člena ZJF (načelo odplačnosti odtujitve), z 80.c členom ZJF (izvedba postopka prodaje), 80.f členom ZJF (metode prodaje stvarnega in finančnega premoženja). Nenazadnje je bila z dogovorom o odkupni pravici, ki ga je sklenil sam župan brez vednosti in soglasja občinskega sveta, kršena 7. alineja 99. člena ZLS, po katerem o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja odloča občinski svet kot najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.

29.Glede na vse navedeno ni mogoče slediti trditvam toženk, da naj bi šlo za očitke kršitev, ki se nanašajo zgolj na tožečo stranko. Glede na vse navedene kršitve je treba ugotoviti, da pri sklenitvi Dodatka št. 1 in Dodatka št. 2 niso bile spoštovane kogentne določbe ZSPDSLS, pri sklenitvi Dodatka št. 2 pa tudi ne pa tudi ne kogentne določbe ZJF in ZLS. Te določbe imajo svoj smisel v tem, da gre pri razpolaganju s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti za politično odločitev, ki mora biti, tudi ko gre za lokalno skupnost, sprejeta na demokratičen način, v skladu z vsemi varovalkami, ki so del zapletenega sistema za vodenje ravnotežja - in katerega cilj je preprečevanje zlorab oblasti.

30.Ne gre torej za kršitev enostranskih prepovedi, ampak za očitke kršitev ravnanj, ki nasprotujejo splošnim interesom. Drugi odstavek 86. člena Obligacijskega zakonika (OZ), po katerem v primeru, če je sklenitev določene pogodbe prepovedana samo eni stranki pogodba ostane v veljavi, zato v tem primeru ni uporabljiv. Norma namreč izhaja iz domneve, da gre pri enostranskih prepovedih običajno za manj pomembne prepovedi, katerih kršitve ne pomenijo ravnanj, ki bi nasprotovala splošnim interesom. Za primere pa, ko se prepoved nanaša na vsebino oziroma posledice pogodbe, je rešitev treba iskati s pomočjo splošnih načel teorije o neveljavnosti. Dejstvo, da zakon prepoved formulira enostransko, ne sme biti odločilnega pomena. Vrednotenje mora temeljiti na smislu prepovedi, na dejstvu, da se prepoved nanaša na posel kot tak in ga želi preprečiti.

31.Dodati je treba še, da se sedaj obravnavana zadeva razlikuje od zadeve, ki jo je Višje sodišče v Ljubljani obravnavalo v primeru II Cp 1811/2017, po katerem je sodišče štelo, da neuvrstitev stvarnega premoženja v letni načrt pridobivanja stvarnega premoženja občine ni konstitutivni pogoj za neveljavnost pozneje sklenjene pogodbe. Iz navedenega razloga je tam sklenilo, da je pogodba veljavna (drugi odstavek 86. člena OZ). Kot nezanemarljivo pa je štelo dejstvo, da je šlo za pridobivanje stvarnega premoženja (primerjaj II Cp 1811/2017 opomba 7 ), ne pa za razpolaganje z njim, kot v sedaj obravnavanem primeru. Kot je zapisano v odločbi II Cp 1811/2017, je treba pri presoji posameznih kršitev določb ZSPDSLS izhajati iz narave prekršene norme, pomena kršitev in okoliščin konkretnega primera. Vse navedeno se v sedaj obravnavanem primeru od zadeve II Cp 1811/2017 razlikuje.

32.V konkretnem primeru je tožeča stranka Dodatku št. 1 in Dodatku št. 2 utemeljeno očitala, da nasprotujeta navedenim kogentnim določbam ZSPDSLS, Dodatek št. 2 pa tudi kogentnim določbam ZJF in ZLS, s tem pa splošnemu interesu za zakonitost ravnanja lokalnih skupnosti pri upravljanju in razpolaganju s stvarnim premoženjem občine. Utemeljeni so tudi očitki ravnanj, ki nasprotujejo javnemu interesu, kot je bil ugotovljen s sklepom o opredelitvi javnega interesa za brezplačni prenos zemljišč za LPC D. Po presoji pritožbenega sodišča sta zato Dodatek št. 1 in Dodatek št. 2 v celoti nična (prvi odstavek 86. člena OZ).

33.Poleg tega sta Dodatek št. 2 podpisala za občino župan F. F., za družbo B. d.o.o. pa direktor E. A.,

ki je izpovedal, da je dokument pripravila občina ter da je bil njihov edini pogoj za vlaganje v lesni center, da se po preteku petih let parcela prepiše v lastništvo. To je bil njihov edini pogoj, ki ga je občina akceptirala. Šlo je torej za bistven nagib družbe B. d.o.o. za sklenitev Dodatka št. 2, ki ga je stranka razkrila drugi stranki v postopku sklepanja pogodbe, zaradi česar ta predstavlja skupni namen pogodbenikov (poslovno podlago) pri sklenitvi pogodbe. Nagib, ki je usmerjen k uresničitvi interesa, ki je v nasprotju s prisilnimi predpisi, je nedopusten, zaradi česar je pogodba nična (drugi odstavek 40. člena in drugi v zvezi s četrtim odstavkom 39. člena OZ).

34.Odkupno pravico ureja 38. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Lastnik se lahko s pravnim poslom zaveže, da bo drugi pogodbeni stranki pod dogovorjenimi pogoji na njeno zahtevo prodal določeno stvar (odkupna pravica). Odkupna pravica se po določbi 38. člena SPZ ne more prenesti. Odkupna pravica sodi med omejitve lastninske pravice, omejitve pa lahko določi le zakon. V nasprotju s pravno naravo lastninske pravice bi bilo, če bi jo bilo dopustno za vsak namen in neomejeno omejevati in utesnjevati.

Ker se po kogentni zakonski določbi odkupna pravica ne more prenesti na drugega, je v nasprotju s prisilnim predpisom tudi pogodbeni dogovor o prenosu le-te. Slednji pa je, ko je bilo že navedeno, predstavljal kavzo Dodatka št. 2.

35.Dogovor o ustanovitvi stavbne pravice na na celotnem zemljišču par. št. 2306/1 k. o. X, katerega bistveni del je dogovor o odkupni pravici, je po navedenem neveljaven. Soglasje k prenosu stavbne pravice z dne 26. 6. 2015, ki ga je v imenu občine podal tedanji župan, je vsebovalo soglasje k prenosu odkupne pravice. Ker ta pravica ni prenosljiva, posledica tega soglasja pa je (na podlagi enostranske izjave upravičenca) odtujitev občinskega nepremičnega premoženja, je Soglasje k prenosu stavbne pravice z dne 26. 6. 2015 v delu, ki se nanaša na parcelo št. 2306/1 k. o. X, prav tako neveljavno.

36.Na podlagi Soglasja k prenosu stavbne pravice je bila dne 29. 6. 2015 med prodajalcem B. d.o.o., ki ga je zastopal E. A. ter A. A. s.p., sklenjena Pogodba o prodaji stavbne pravice. Navedena pogodba vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo za vpis stavbne pravice za celotno nepremičnino parcela št. 2306/1 k. o. X na ime kupca A. A. Dne 7. 7. 2016 je bil vpisan prenos podjetja podjetnika na prevzemno družbo A. d. o. o., družbenika katere sta bila A. A. (mama) in H. A. (brat), od 1. 6. 2020 dalje pa E. A. Slednji je bil od 2. 4. 2015 dalje prokurist te družbe (direktor pa njegov brat H. A.), od 9. 6. 2020 pa je E. A. njen direktor. Gre torej za družinsko firmo. E. A. je v času sklenitve Pogodbe o prodaji stavbne pravice nenazadnje tudi zastopal prvotoženko kot prokurist. Iz navedenih razlogov prvotoženke ni mogoče šteti za dobroverno osebo, v korist katere bi bila pridobitev pravice vknjižena (tretji odstavek 244. člena ZZK-1).

37.Neveljavna vknjižba ne more imeti konstitutivnega učinka in jo je zato mogoče z izbrisnim zahtevkom izbrisati. Navedeno utemeljuje izbrisno tožbo po 243. členu Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Zemljiškoknjižno dovolilo, ki je bilo podlaga za izpodbijano vknjižbo, je bilo neveljavno že ob njegovi izstavitvi zaradi ničnosti zavezovalnega pravnega posla, na podlagi katerega je bilo izstavljeno (1. točka drugega odstavka 234. člena ZZK-1). Zaradi materialnopravno neveljavne vknjižbe je treba ugotoviti neveljavnosti vknjižbe in odločiti, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov. Neveljavna je torej vknjižba stavbne pravice, ki je ustanovljena na nepremičnini parcela 2306/1, k. o. X, stavbna pravica pri k. o. X 0000, ki se izbriše.

38.V preostalem delu pa tožba ni bila utemeljena iz razlogov, ki so smiselno razvidni iz vsebine obrazložitve te sodbe. Ob tem je treba dodati, da pritožbeno sodišče po navedenem ni ugotovilo nasprotovanja prisilnim predpisom niti v zvezi s Pogodbo o prenosu stavbne pravice z dne 20. 2. 2018, saj se nanaša na stavbno pravico, ustanovljeno na parceli št. 955/3 k. o. X, ki ni bila predmet dodatkov. Enako velja tudi za dogovor o ustanovitvi stavbne pravice na parceli 956/2 k. o. X.

Sklepno

39.Ker je pritožbeno sodišče na seji senata menilo, da je bilo materialno pravo pred sodiščem prve stopnje delno zmotno uporabljeno, je bilo treba dopolniti postopek. Zato je opravilo pritožbeno obravnavo in dalo strankama še eno možnost, da se izjavita o pravnih podlagah (ter posledično pravno relevantnih dejstvih), ki jih je sodišče prve stopnje prezrlo, čeprav jih je tožeča stranka navajala v tožbi (prvi odstavek 355. člen ZPP). Po opravljeni pritožbeni obravnavi pa je o zadevi odločilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe.

O stroških postopka

40.Če sodišče spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, odloči o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP).

41.Tožeča stranka je uspela z zahtevkom za ugotovitev ničnosti Dodatka št. 1 in Dodatka št. 2, Soglasja k prenosu stavbne pravice v delu, ki se nanaša na parcelo št. 2306/1 k. o. X, kot tudi glede Pogodbe o prodaji stavbne pravice z dne 29. 6. 2015 ter zahtevkom za izbris stavbne pravice, ki je ustanovljena na nepremičnini k. o. X parcela 2306/1 (stavbna pravica 0000), ne pa tudi s zahtevkom za ugotovitev ničnosti Pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice, Pogodbe o prenosu stavbne pravice, prav tako tudi ne z zahtevkom za izbris stavbne pravice, ki je ustanovljena na nepremičnini k. o. X parcela 955/3 (stavbna pravica 0001), prav tako tudi ne z zahtevkom za ugotovitev neveljavnosti ustanovitve stavbne pravice na parceli št. 956/2. Prav tako je tožeča stranka propadla z zahtevkom na razveljavitev teh pravnih poslov.

42.Glede na delni uspeh s pritožbo je tožeča stranka deloma zmagala v pravdi, kar je treba upoštevati glede uspeha v postopku pred sodiščem prve stopnje, kot tudi glede uspeha v pritožbenem postopku. Ker gre za nedenarni tožbeni zahtevek, je tudi iz tega razloga utemeljena odločitev, da krije vsaka stranka svoje stroške, saj njenega uspeha v pravdi ni mogoče meriti na način, kot to velja za denarne tožbene zahtevke. Glede na uspeh v postopku je tako pritožbeno sodišče sklenilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje, prav tako pa tudi stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 154. člena ZPP).

-------------------------------