Jedro

Dejstvo, da je tretji toženec umrl pred vročitvijo tožbe, je sodišče prve stopnje napačno navezalo na določbo 81. čl. ZPP. Litispendenca, na katero veže sodišče dopustnost tožbe, ima po ZPP povsem druge učinke. Smrt toženca po vložitvi tožbe, vendar preden mu je bila tožba vročena, po mnenju pritožbenega sodišča ni absolutna ovira za tek postopka, ki je začel z vložitvijo tožbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo z obrazložitvijo, da je tretji toženec umrl preden mu je bila vročena tožba, zato ne more biti pravdna stranka in je sodišče iz tega razloga tožečo stranko pozvalo, da tožbo v roku 30 dni popravi tako, da namesto umrle 3. tožene stranke navede njene dediče. Opozorilo jo je na posledico, če tožbe ne bo v tem roku popravljena. Tožniki v odobrenem roku tožbe niso popravili. Toženci nastopajo v tej pravdi kot enotni sosporniki, saj se spor mora rešiti na enak način zoper vse sospornike, zato je sodišče tožbo, ki ni bila ustrezno popravljena, zavrglo.

Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka po pooblaščencu, ki navaja, da se je upokojil in prenehal z opravljanjem odvetniškega poklica. Po razpadu Jugoslavije nima več nobenega stika s tožniki. Posredno je od zlatarja v K. zvedel, da je bil tretji toženec ubit in da ima potomce. Novega pooblastila od tožnikov za nadaljevanje zastopanja ni prejel. S sodbo P Temeljnega sodišča v K., Enota v K. so tožniki postali solastniki, vsak do 1/4 stanovanja v bloku v K. To stanovanje je sedaj vpisano v E vložku 105 k.o. S., na podlagi sklepa o dedovanju je vpisano na M. R., P. in N., za vsakega do 1/3. Ker pooblaščenec nima pooblastila, se zoper takšen vpis ni mogel pritožiti. Prevzemnik njegove pisarne je N. K. in bi se vsa ta pisanja morala vročati njemu, zato meni, da sklep o zavrženju tožbe ne more z vročitvijo bivšemu odvetniku kot zastopniku tožnikov postati pravnomočen. Tudi prevzemnik pisarne bo potreboval določen čas, da tožnike pozove naj se izjavijo o stanju zadeve, zato prosi, da se vsa nadaljnja pisanja v tej zadevi odstopajo odv. K. V tej zadevi še ni bilo nobene obravnave, zadeva se je začela zapletati že na samem začetku v zvezi s pooblastilom, ki je bilo sodno overjeno in pritožnik meni, da je s tem pritožbo utemeljil. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbene navedbe, da bi sodišče moralo poziv za popravo tožbe in zatem izpodbijani sklep vročiti prevzemniku pisarne B. Š. po njegovi upokojitvi, niso utemeljene. Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče po upokojitvi odvetnika B. Š. pozvalo prevzemnika njegove pisarne, da predloži pooblastilo za zastopanje tožnikov. Odvetnik N. K. pa je sodišče z dopisom z dne 29.9.2000 obvestil, da tožnikov v tem sporu ne bo zastopal in zatem je pooblaščenec tožnikov B. Š. z vlogo z dne 14.11.2000 sporočil sodišču, da tudi po upokojitvi še naprej zastopa tožečo stranko. Takšno zastopanje je tudi povsem v skladu z določbo člena 100 ZPP. Sodišče prve stopnje je zato pooblaščencu pravilno vročilo sklep o popravi tožbe in izpodbijani sklep.

Dejstvo, da je tretji toženec umrl pred vročitvijo tožbe, je sodišče prve stopnje napačno navezalo na določbo 81. čl. ZPP. Ta okoliščina ne vpliva na dopustnost vložene tožbe. Dopustnost vložene tožbe se presoja praviloma glede na obstoj procesnih predpostavk v času vložitve tožbe, zato samo v primeru, če bi tožnik umrl pred vložitvijo tožbe, tožba ne bi bila dopustna v skladu s sedanjo sodno prakso, kot razlaga 81. čl. ZPP. Litispendenca, na katero veže sodišče dopustnost tožbe, pa ima po ZPP povsem druge učinke (ne bis in idem, odtujitev stvari med pravdo za dokončanje ni pomembna, za spremembo in umik tožbe mora po litispendenci dati soglasje toženec). Smrt toženca po vložitvi tožbe, vendar preden mu je bila tožba vročena, po mnenju pritožbenega sodišča ni absolutna ovira za tek postopka, ki je začel z vložitvijo tožbe.

Dejstvo pa je, da je sodišče prve stopnje tožeči stranki s sklepom z dne 31.3.2004 naložilo, da mora tožbo popraviti tako, da namesto tretjega toženca, za katerega je pooblaščenec tožeče stranke sporočil, da je umrl, navede njene dediče. Ker tretjemu tožencu tožba ni bila vročena, je imelo sodišče prve stopnje v določbi 108. člena ZPP podlago, da vrne tožbo v popravo. S tožbenimi podatki o tožencu ni moglo postopati, ker je ni moglo vročiti. Zato je tožečo stranko utemeljeno pozvalo, da tožbo popravi tako, da navede osebe z naslovi, ki jim bo lahko tožbo vročilo. Tožeča stranka na ta sklep sodišča ni reagirala, čeprav je njen pooblaščenec prejel ta sklep 3.aprila 2004. Če bi bil rok v sklepu o popravi prekratek, bi lahko pooblaščenec predlagal podaljšanje roka. Ker pa na poziv sodišča sploh ni reagiral, je imelo sodišče v 4. odst. 108. čl. ZPP podlago za izdajo izpodbijanega sklepa, s katerim je tožbo zavrglo. Pritožbeno sodišče je iz teh razlogov neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. odst. 365. čl. ZPP).