Jedro

Pogodbeni prenos delujočega gostinskega lokala z ločenim obračunom se šteje za prenos dela podjetja na podlagi pravnega posla v smislu 1. odstavka 73. člena ZDR, ki je imel za posledico spremembo delodajalca oziroma prehod pogodbenih in drugih pravic delavcev, ki so bili na dan prenosa zaposleni pri toženi stranki in so redno delali na delovnih mestih v tem obratu, na delodajalca - prevzemnika. Ker pogodbene in druge pravice iz delovnega razmerja na delodajalca - prevzemnika preidejo po samem zakonu, odsotnost tožnika zaradi bolniškega staleža ni mogla vplivati na realizacijo prehoda njegovih pravic iz delovnega razmerja na delodajalca - prevzemnika.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti spremembe delodajalca, v zvezi s pogodbenim prenosom enote tožene stranke B. v Ljubljani, kjer je delal tožnik, na prevzemnika I.R., s.p., s 1.6.2003. Hkrati je zavrnilo njegov zahtevek za priznanje neprekinjenih pravic iz delovnega razmerja pri toženi stranki na podlagi pogodbe o zaposlitvi, sklenjene s toženo stranko dne 4.2.2002, in zahtevek za plačilo odškodnine zaradi kršitve te pogodbe v znesku 1,500.000 SIT. Presodilo je, da so bili na podlagi pogodbenega prenosa gostinskega lokala izpolnjeni pogoji za spremembo delodajalca v smislu določb prvega odstavka 73. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/02), pa tudi pogoji v smislu določb Evropske direktive, št. 201/23/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prehoda podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov. Hkrati je ugotovilo, da glede zahtevka za plačilo odškodnine odškodninski temelj ni bil podan.

Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da med toženo stranko in I.R. ni prišlo do pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja v smislu določb prvega odstavka 73. člena ZDR, saj je tožena stranka sicer ohranila gostinsko dejavnost, predmetni poslovni prostor pa je oddala le v najem. Poleg tega ni moglo priti do spremembe delodajalca v času, ko je bila tožnica odsotna zaradi bolniškega staleža. Nezakonitost prenosa oziroma spremembe delodajalca tožnik utemeljuje tudi z zmanjšanjem pravic pri novem delodajalcu in kasnejšim prenehanjem delovnega razmerja.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 36/04) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. V odgovoru je dodatno utemeljevala podlago za spremembo delodajalca in opozorila na protislovja v revizijskih navedbah, ko bi tožnik v bistvu hotel doseči pri toženi stranki odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, hkrati pa se sklicuje na nezakonitost odpovedi iz tega razloga pri delodajalcu prevzemniku oziroma tretjem delodajalcu.

Revizija ni utemeljena.

Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava.

Če pride zaradi pravnega prenosa podjetja, ali dela podjetja, izvedenega na podlagi zakona, drugega predpisa, pravnega posla oziroma pravnomočne sodne odločbe, ali zaradi združitve ali delitve, do spremembe delodajalca, preidejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnih razmerij, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku, na delodajalca prevzemnika (prvi odstavek 73. člena ZDR). Navedene določbe ZDR so vsebinsko usklajene z Direktivo Sveta 2001/23/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov (Direktiva), ki je nadomestila predhodni Direktivi Sveta 77/187/EGS in 98/50/ES. Čeprav navedeni direktivi v času nastanka spora za Republiko Slovenijo še nista bili zavezujoči, so njune določbe za pravilno razlago 73. člena ZDR lahko pomembne. V 1. členu Direktiva določa, da se uporablja za vsak prenos podjetja, obrata ali dela podjetja ali obrata na drugega delodajalca, ki je posledica pogodbenega prenosa ali združitve. Pri tem se za prenos v smislu Direktive šteje prenos gospodarske enote, ki ohrani svojo identiteto, se pravi organiziranega skupka virov, katerega cilj je opravljanje gospodarske dejavnosti, ne glede na to, ali je ta dejavnost glavna ali stranska. Pri tem Direktiva ne zahteva, da bi moral delodajalec prenosnik v delih podjetja, ki niso predmet prenosa, v celoti opustiti dejavnost prenesenega dela in ne omejuje podlage prenosa za posamezne vrste pogodb.

V zadevi Spijkers (zadeva 24/85 iz leta 1986) je Sodišče evropskih skupnosti za odločilni kriterij, da gre za prenos po Direktivi, navedlo ohranitev identitete podjetja oz. dela podjetja, ki se prenaša. Na identiteto kaže predvsem prenos delujočega podjetja oz. dela podjetja, na kar kaže med drugim tudi dejstvo, da je novi delodajalec nadaljeval ali spet začel z isto ali podobno dejavnostjo. Za presojo, ali gre za prenos po Direktivi, pa so lahko pomembne tudi druge okoliščine.

Pred nižjima sodiščema je bilo ugotovljeno, da sta tožena stranka in I.R., s.p., v letu 2003 sklenila pogodbo o najemu poslovnih prostorov - gostinskega lokala B. v Ljubljani in pogodbo o prenosu dejavnosti tega gostinskega lokala in prevzemu delavcev, zaposlenih v tem lokalu, s 1.6.2003. Takšen prenos delujočega gostinskega lokala z ločenim obračunom je sodišče utemeljeno štelo za prenos dela podjetja na podlagi pravnega posla v smislu določb prvega odstavka 73. člena ZDR, ki je imel za posledico spremembo delodajalca oziroma prehod pogodbenih in drugih pravic delavcev, ki so bili na dan prenosa zaposleni pri toženi stranki in so redno delali na delovnih mestih v tem obratu, na delodajalca prevzemnika, to je na I.R., s.p.. Dejstvo, da je tožena stranka sicer ohranjala registracijo gostinske dejavnosti in da je bila zainteresirana, da se v prenesenem obratu gostinska dejavnost še naprej opravlja, ne vpliva na pravno naravo navedenega prenosa. Ker gre za prehod pogodbenih in drugih pravic iz delovnega razmerja na delodajalca - prevzemnika po zakonu samem, odsotnost tožnika zaradi bolniškega staleža na realizacijo prehoda njegovih pravic iz delovnega razmerja na delodajalca prevzemnika ni mogla vplivati. Pravilno tožena stranka v odgovoru na revizijo poudarja, da v primeru spremembe delodajalca na podlagi določb prvega odstavka 73. člena ZDR ne gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi in zato v tem primeru ni mogoče uporabiti določb tretjega odstavka 116. člena ZDR o prenehanju delovnega razmerja šele z vrnitvijo zaradi bolezni odsotnega delavca na delo.

Varstvo pravic tožnika iz delovnega razmerja oziroma pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu prevzemniku ni bilo predmet tega spora. Zato sodišče revizijskih navedb, kaj se je s tožnikom dogajalo pri delodajalcu prevzemniku in domnevno tretjem delodajalcu, ni moglo upoštevati.

Glede na povedano sodišče ugotavlja, da v reviziji uveljavljani razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Zato je bilo potrebno na podlagi določb 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrniti.

Ker tožena stranka z odgovorom na revizijo ni bistveno prispevala k dodatni pojasnitvi zadeve, na podlagi določb prvega odstavka 155. člena ZPP sama krije svoje stroške v zvezi z odgovorom na revizijo.