Jedro

Iz povzetega poziva za dopolnitev (kakor tudi iz sklepa z dne 22. 12. 2023) izhaja, da gre za podatke o zadevi. Ti podatki so sicer res obvezna sestavina prošnje za dodelitev BPP iz četrte alineje drugega odstavka 32. člena ZBPP, vendar pa gre pri tem zgolj za osnovne podatke o zadevi. To je v tem primeru zagotovo vrsta spora in splošna opredelitev zahteve, ki jo ima tožnica zoper delodajalca. Med te podatke pa (vsaj ne prvi pogled) ne spadajo dokazi za nadurno delo in opredelitev obdobja, v katerem je tožnica opravljala nadurno delo. Zakaj toženka tožničine vloge brez teh podatkov ne bi mogla vsebinsko obravnavati, in v tem okviru presoditi, ali ima tožničina vloga izgled za uspeh na nivoju presoje, ki ga organu za BPP sploh dopušča 24. člen ZBPP, toženka v izpodbijanem sklepu ne navaja. Sodišče zato tega sklepa ne more niti preizkusiti.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Bpp 534/2023 z dne 16. 1. 2024 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijanim sklepom je toženka zavrgla tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP).

2. V obrazložitvi toženka navaja, da je tožnica BPP smiselno zaprosila za vložitev tožbe, pravno svetovanje in zastopanje v individualnem delovnem sporu zoper delodajalca zaradi neizplačanega presežka ur ter oprostitev stroškov postopka pred pristojnim delovnim sodiščem na prvi stopnji. Pojasnjuje, da je tožnico s sklepom z dne 22. 12. 2023 pozvala, naj nepopolno oziroma nerazumljivo vlogo dopolni, in sicer (med drugim) s predložitvijo dokazov za nadurno delo (morebitne izpiske ur) ter natančneje definira obdobje, v katerem je opravljala nadurno delo. Ugotavlja, da tožnica prošnje ni popravila v skladu z navedenim sklepom. Zato jo je na podlagi drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) zavrgla.

**Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

3. Tožnica se z izpodbijano odločitvijo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo. V njej navaja, da je prošnjo vložila zato, da bi od delodajalca po sodni poti izterjala plačilo za nadure, ki ji niso bile plačane. Trdi, da je toženki pojasnila, zakaj izpiskov ur nima ter da je predložila druga dokazila o tem, da je delala preko delovnega časa. Meni, da se izpodbijani sklep opira na zmotno ugotovitev, da predložena analiza ne zadošča za dokazovanje dejstev, ki jih zatrjuje. Zato naj bi bila napačna tudi ugotovitev, da je bila njena vloga nepopolna. Uveljavlja tudi, da se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti. Sodišču predlaga, naj ugotovi, da je toženka posegla v njene ustavne pravice, ugodi tožbi in izpodbijano odločbo (pravilno: sklep, op. sodišča) odpravi ter samo odloči o stvari tako, da njeni prošnji za dodelitev BPP v celoti ugodi. Smiselno tudi predlaga, naj sodišče toženki naloži, da povrne škodo, ki ji je nastala z izvršitvijo izpodbijanega akta.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis zadeve.

**K I. točki izreka**

5. Tožba je utemeljena.

6. Tožnica utemeljeno uveljavlja, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, ker nima razlogov o odločilnih dejstvih. Toženka je namreč tožničino prošnjo zavrgla kot nepopolno, ne da bi pojasnila, zakaj naj bi bila tožničina vloga sploh nepopolna.

7. Vloga je nepopolna, če nima vseh predpisanih sestavin, ki jih določa ZUP, drug zakon ali predpis. Nerazumljiva pa je, če se iz nje ne da razbrati, kaj stranka zahteva oziroma predlaga.1

8. Toženka v izpodbijanem aktu sama navaja, kaj tožnica zahteva s svojo vlogo, to je dodelitev BPP za vložitev tožbe, pravno svetovanje in zastopanje v individualnem delovnem sporu zoper delodajalca zaradi neizplačanega presežka ur ter oprostitev stroškov postopka. Navedeno je povsem jasno razvidno tudi iz tožničine prošnje in njene dopolnitve z dne 28. 12. 2023. 9. Glede (ne)popolnosti vloge je v tem primeru pomembno, da mora prošnja za dodelitev BPP poleg vsebin, predpisanih v ZUP, vsebovati tudi sestavine, predpisane v 32. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Med zahtevanimi podatki, brez katerih prošnje ni mogoče vložiti, so tudi "podatki o zadevi" (četrta alineja drugega odstavka 32. člena ZBPP). Glede na povzeto zakonsko ureditev so "podatki o zadevi" obvezna sestavina vloge, tako da mora organ za BPP v primeru, če ti podatki v vlogi manjkajo, z njo ravnati kot z nepopolno vlogo (67. člen ZUP). Kaj v tem pogledu pomenijo "podatki o zadevi", iz zakonskega besedila ne izhaja, vendar pa je mogoče o tem sklepati že po obsegu podatkov, ki jih kot obvezne predpisujeta oba navedena zakona - gre izključno za najosnovnejše podatke, brez katerih vloge sploh ni mogoče obravnavati. Enako sklepanje omogoča vsebina obrazca, ki je po prvem odstavku 32. člena ZBPP predpisan za vložitev prošnje za dodelitev BPP. Ta obrazec (obrazec BPP št. 1) pod rubriko III, "podatki o zadevi", v predvidenem prostoru že na prvi pogled ne omogoča navedb, ki bi presegale formalno oznako zadeve, torej opravilno številko (če postopek že teče) in vrsto spora oziroma kratek opis zadeve, če je treba postopek še sprožiti. Podatki, ki presegajo navedeni obseg, tudi smiselno ne pomenijo več temeljnih podatkov, ki omogočajo obravnavanje vloge, temveč so lahko le predmet trditvene podlage oziroma ugotavljanja dejanskega stanja,2 torej vsebinske presoje utemeljenosti prošnje za dodelitev BPP.

10. V izpodbijanem sklepu toženka navaja, da je tožnico s sklepom z dne 22. 12. 2023 pozvala, naj nepopolno oziroma nerazumljivo vlogo dopolni, in sicer (med drugim) s predložitvijo dokazov za nadurno delo (morebitne izpiske ur) ter natančneje definira obdobje, v katerem je opravljala nadurno delo, ter da teh podatkov in dokazil ni predložila. Sklicuje se tudi na 24. člen ZBPP. Ne pojasni pa, zakaj (in na kateri podlagi) naj bi bila tožničina vloga sploh nepopolna, in je zato brez navedenih podatkov in dokazil (tudi z vidika preizkusa verjetnosti tožničinega uspeha v postopku v smislu 24. člena ZBPP) ne more vsebinsko obravnavati. Iz povzetega poziva za dopolnitev (kakor tudi iz sklepa z dne 22. 12. 2023) izhaja, da gre za podatke o zadevi. Ti podatki so sicer res obvezna sestavina prošnje za dodelitev BPP iz četrte alineje drugega odstavka 32. člena ZBPP, vendar pa, kot rečeno, gre pri tem zgolj za osnovne podatke o zadevi. To je v tem primeru zagotovo vrsta spora in splošna opredelitev zahteve, ki jo ima tožnica zoper delodajalca. Med te podatke pa (vsaj ne prvi pogled) ne spadajo dokazi za nadurno delo in opredelitev obdobja, v katerem je tožnica opravljala nadurno delo. Zakaj toženka tožničine vloge brez teh podatkov, ne bi mogla vsebinsko obravnavati, in v tem okviru presoditi, ali ima tožničina vloga izgled za uspeh na nivoju presoje, ki ga organu za BPP sploh dopušča 24. člen ZBPP, toženka v izpodbijanem sklepu ne navaja. Sodišče zato tega sklepa ne more niti preizkusiti.

11. Navedeno pomeni, da je izpodbijani sklep obremenjen s kršitvijo iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, ki je po 2. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) razlog za tožbo. Sodišče je zato tožbi na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo in na podlagi četrtega odstavka istega člena ZUS-1 zadevo vrnilo istemu organu v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo morala toženka upoštevati navedena stališča sodišča o tem, kdaj se prošnja za dodelitev BPP sploh lahko šteje za nepopolno.

12. Sodišče zaradi učinkovitega vodenja nadaljnjega postopka še opozarja, da ureditev v 24. členu ZBPP organu za BPP nalaga, da le v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne. Pri tem gre predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, npr. zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva. Res je tudi, da izrecno besedilo tretjega odstavka 24. člena ZBPP organu za BPP nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve. Obseg oziroma meje tega preizkusa je zakonodajalec opredelil s pravnim standardom očitne nerazumnosti (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP), ki se po nadaljnjem zakonskem besedilu nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha v postopku. Ta pravni standard mora pristojni organ v vsaki zadevi posebej napolniti (obrazložiti razloge za njegovo uporabo) na podlagi kriterijev, določenih v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, ki pa so brez izjeme ponovno vezani na pojem "očitnosti". S tem je po presoji sodišča zakonodajalec jasno določil meje oziroma obseg preizkusa zadeve, ki ga mora opraviti organ za BPP: razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve BPP na tej podlagi morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve.

13. Sodišče pa ni sledilo tožbenemu predlogu naj samo odloči o stvari v sporu polne jurisdikcije, saj za to niso izpolnjeni zakonski pogoji. Upravni spor je primarno spor o zakonitosti upravnega akta, zoper katerega tožnik uveljavlja sodno varstvo. Predmet upravnega spora v obravnavanem primeru je odločitev o zavrženju tožničine vloge, tj. sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Zato je lahko predmet upravnega spora glede tega le presoja zakonitosti te odločitve, tj. zakonitosti preizkusa procesnih predpostavk, in ne pravica, ki jo tožnica uveljavlja z vlogo v upravnem postopku, saj o njej z izpodbijanim upravnim aktom ni bilo odločeno po vsebini. V takem primeru tožnikova pravica ne postane predmet upravnega spora niti, če tožnik s tožbo v upravnem sporu sam predlaga odločitev o njej. Če bi sodišče kljub temu samo odločilo o pravici, bi bil presežen okvir konkretnega upravnega spora.

14. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1. V tej zadevi je bilo namreč že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, pri čemer v tem upravnem sporu ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

1 Gl. Štucin, v Breznik, Štucin, Marflak, Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2001, str. 238; Kerševan, Androjna, Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, Ius software, GV Založba, Ljubljana 2017, str. 169. 2 Prim. sodbo tega sodišča I U 701/2022.