Jedro

S tem, da je upnik v celoti plačal znesek, ki po višini ustreza taksi za predlog in sklep, ne more biti dvoma, da je plačal ravno to in ne morda to le delno, delno (ali v celoti) pa takso za opomin. Ker je predpostavka za obravnavanje predloga za izvršbo le plačilo takse za predlog in sklep, saj taksa za opomin predstavlja strošek, ki ga ima sodišče s pozivanjem strank, da poravnajo svojo zakonito obveznost do sodišče, zato niso izpolnjeni pogoji za domnevo iz 6. odst. 40. čl. ZIZ.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje štelo, da je predlog za izvršbo umaknjen. IZ razlogov sklepa izhaja, da upnik dne 21.9.2005 plačal sodno takso v višini 11.400,00 SIT in ker takse ni pravilno plačal, kot mu je bilo naloženo (11.400,00 SIT namesto 16.150,00 SIT), je štelo, da je predlog za izvršbo umaknjen.

Zoper sklep se pritožuje upnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep spremeni ali ga razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V pritožbi navaja, da gre za nepravilno ocenjeno zadevo in nezakonito izdan sklep. Niso točne ugotovitve sodišča, ko zaključuje, da je upnik prepozno plačal sodno takso. Sodišče pozablja, da je s posebno vlogo dne 31.8.2005 predlagal podaljšanje roka in v isti vlogi navedel utemeljene razloge, zakaj do tedaj ni mogel plačati takse. Na predlog sodišče ni odgovorilo in je šteti, da je plačal sodno takso v podaljšanem roku dne 21.9.2005. Plačilo takse 11.400,00 SIT pomeni, da je kljub temu ta taksa plačana brez opominske takse iz razloga, ker je upnik menil, da opominske takse ni dolžan plačati, če je pravočasno predlagal podaljšanje roka in je v tej zvezi takso plačal pravočasno in v roku, ko ni bilo treba plačati sodnega opomina. Nenazadnje, če bi bila taksa premalo plačana, to ni noben razlog, da bi sodišče zaradi tega celoten postopek smatralo ustavljenim ali kot izhaja iz sklepa, da je predlog za izvršbo upnika umaknjen. Neplačilo taksnega opomina ni pravilen razlog za takšno odločitev sodišča. Naložena in neplačana taksa za samo omenjeni opomin ne more imeti takšnega učinka, da se postopek ne bi nadaljeval. Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja s pritožnikom, da niso izpolnjeni pogoji za presumpcijo umika predloga za izvršbo iz 6. odst. 40. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Po navedenem določilu, če predlogu za izvršbo ni priloženo dokazilo o plačilu sodne takse za predlog in sklep, ki mora biti plačana po predpisih o sodnih taksah in niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, ravna sodišče s takim predlogom kot z nepopolno vlogo. Če dokazilo ni predloženo v naknadnem roku, se šteje, da je upnik predlog za izvršbo umaknil. Po podatkih spisa je upnik vložil predlog za izvršbo dne 29.6.2005, ni pa plačal takse za predlog in sklep. Zato je sodišče prve stopnje pravilno postopalo s predlogom za izvršbo kot z nepopolno vlogo in s sklepom z dne 11.7.2005 upniku naložilo, da mora dopolniti predlog za izvršbo tako, da predloži sodišču dokazilo o plačani taksi za predlog za izvršbo in za sklep, sicer bo štelo, da je umaknil predlog za izvršbo. K sklepu je priložilo opomin za plačilo takse za predlog in sklep v znesku 11.400,00 SIT in za opomin v znesku 4.750,00 SIT, skupaj 16.150,00 SIT. Upnik je v roku za dopolnitev predloga za izvršbo dne 31.8.2005 zaprosil za podaljšanje roka za plačilo takse. Sodišče prve stopnje ni izdalo posebnega sklepa o podaljšanju roka. Iz odredbe z dne 8.9.2005 "koledar tri mesece" pa je mogoče zaključiti, da je podaljšalo rok za plačilo takse za tri mesece. Upnik je nato v tem roku 21.9.2005 plačal takso za predlog in sklep v znesku 11.400,00 SIT. Sodišče prve stopnje ima sicer prav, da le plačilo takse za predlog in sklep v celoti pomeni izpolnitev procesne predpostavke za obravnavanje predloga za izvršbo, vendar je iz opomina povsem jasno razvidno, koliko znaša taksa za predlog in sklep in koliko taksa za opomin. S tem, da je upnik v celoti plačal znesek, ki po višini ustreza taksi za predlog in sklep, ne more biti dvoma, da je plačal ravno to in ne morda to le delno, delno (ali v celoti) pa takso za opomin. Ker je predpostavka za obravnavanje predloga za izvršbo le plačilo takse za predlog in sklep, saj taksa za opomin predstavlja strošek, ki ga ima sodišče s pozivanjem strank, da poravnajo svojo zakonito obveznost do sodišče. Zato niso izpolnjeni pogoji za presumpcijo iz 6. odst. 40. čl. ZIZ. Pritožba je torej utemeljena in je zato pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje šteti, da je izpolnjena procesna predpostavka plačila sodne takse za obravnavanje predloga za izvršbo, neplačano takso za opomin pa bo lahko, če bo štelo, da se izpolnjeni pogoji, prisilno izterjalo na način, ki ga za to predvideva Zakon o sodnih taksah (ZST). Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).