Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji dne 24. novembra 2005
Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 1317/2003 z dne 14. 4. 2005 se zavrže.
1.Z izpodbijanim sklepom je Vrhovno sodišče ugodilo pritožbama tožene stranke (Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) in stranke z interesom (Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije) ter razveljavilo sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Celju, št. U 164/2002 z dne 11. 9. 2003 in zadevo vrnilo Upravnemu sodišču, da opravi nov postopek. Zoper sklep Vrhovnega sodišča je pritožnica dne 17. 5. 2005 vložila ustavno pritožbo. Iz spisa Vrhovnega sodišča št. I Up 1090/2005 je razvidno, da je Upravno sodišče ponovno odločilo dne 19. 5. 2005 in s sodbo št. U 71/2005 zavrnilo tožbo pritožnice zoper odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 464-309/01 z dne 1. 7. 2002. Zoper to sodbo Upravnega sodišča je pritožnica vložila pritožbo, o kateri Vrhovno sodišče še ni odločilo.
2.Po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa redna in izredna pravna sredstva.
3.V obravnavani zadevi pritožnica vlaga ustavno pritožbo zoper sodno odločbo Vrhovnega sodišča, s katero je to razveljavilo sodbo Upravnega sodišča in zadevo vrnilo v novo sojenje. Kadar sodišče razveljavi sodno odločbo nižjega sodišča in zadevo vrne nižjemu sodišču v novo sojenje, imajo stranke še vedno možnost svoje zahtevke (oziroma ugovore zoper zahtevke) utemeljevati tudi z razlogi, ki se nanašajo na varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato ustavna pritožba zoper sodne odločbe o razveljavitvi sodnih odločb in vrnitvi zadeve v novo sojenje ni dovoljena, saj pravna sredstva, s katerimi pritožnik lahko doseže varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, še niso izčrpana. Ustavno pritožbo je torej mogoče vložiti šele, ko so izčrpana pravna sredstva v ponovljenem postopku.
4.V vprašanje, ali bi bilo ustavno pritožbo mogoče obravnavati z vidika procesne kršitve, ki jo pritožnica očita Vrhovnemu sodišču, se Ustavno sodišče ni spuščalo. Za uveljavljanje očitka, da Vrhovno sodišče ni odgovorilo na njen ugovor, da pritožbi nista vložili pravi osebi, ker nista podpisani, namreč pritožnica nima pravnega interesa. Iz sodbe Upravnega sodišča št. U 71/2005 je razvidno, da tudi v ponovnem postopku stranka z interesom (tj. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije) na tožbo ni odgovorila, tožena stranka (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) pa je vztrajala na razlogih, s katerimi je utemeljevala svojo izpodbijano odločbo. Očitek, da je Vrhovno sodišče obravnavalo pritožbo, ki je ni vložila prava oseba, se je torej vsaj glede pritožbe tožene stranke izkazal kot neutemeljen. Na drugačno oceno ne more vplivati niti neaktivnost druge stranke (tj. stranke z interesom).
5.Glede na navedeno ustavna pritožba zoper izpodbijani sklep ni dovoljena in jo je treba zavreči.
6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55. člena in prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodnika Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.
Predsednik
dr. Janez Čebulj