Jedro

Sodišče prve stopnje je tipičen položaj domneve zlorabe odpusta obveznosti, ki je bila izpodbita z izbrisom pravnomočne kazenske sodbe iz kazenske evidence ponovno presojalo v okviru obstoja generalne klavzule namena odpusta, določene v prvem odstavku 399. člena ZFPPIPP. Z razlago zavržnosti dolžnikovega ravnanja z upnikovim premoženjem pa je povsem izničilo pomen izbrisa pravnomočne kazenske sodbe iz kazenske evidence. Po prvem odstavku 82. člena KZ-1 se z zakonsko rehabilitacijo izbriše obsodba iz kazenske evidence in prenehajo vse njene pravne posledice, obsojenec pa velja za neobsojenega.

Upnik drugih trditev na podlagi katerih bi lahko sodišče prve stopnje presojalo ali je dolžnik ravnal v nasprotju z namenom odpusta obveznosti in bi s tem napolnil pravni standard določen v tretjem v zvezi s prvim odstavkom 399. člena ZFPPIPP, ni navedel.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (p. d. 138) se spremeni tako, da se ugovor upnika N. d. o. o., Ljubljana z dne 25. 8. 2016 (p. d. 119) proti odpustu obveznosti zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je po ugovoru upnika N. d. o. o. z dne 25. 8. 2016 (p. d. 119), z izpodbijanim sklepom (p. d. 138), postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo. Bistveni razlogi sodišča prve stopnje so, da je bil dolžnik pravnomočno obsojen s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. II K 12349/2009 z dne 4. 10. 2012. Dolžniku je bila izrečena pogojna obsodba, v kateri je bila določena kazen pet mesecev zapora, ki ne bo izrečena, če v preizkusni dobi dveh let ne bo storil novega kaznivega dejanja in pod posebnim pogojem, da povrne upniku znesek 10.458,00 EUR.

Navedena kazen je bila dolžniku že izbrisana iz kazenske evidence. Vendar dolžnik upniku zneska 10.458,00 EUR ni plačal. Kaznivo dejanje pa je bilo izvedeno konkretno v upnikovo škodo, ker je dolžnik kršil pogodbo o finančnem leasingu in pripadajoče splošne pogoje. Dolžnik je prodal upnikov avto, ki ga je imel v leasingu in si s tem protipravno pridobil premoženjsko korist v navedenem znesku. Zaradi specifičnosti ravnanj dolžnika je sodišče odločilo, da ne gre za vestnega in poštenega dolžnika, zaradi česar bi mu bil omogočen odpust obveznosti (tretji odstavek 399. člena ZFPPIPP). Zato je sodišče prve stopnje odločilo, da se postopek odpusta obveznosti ustavi in predlog za odpust obveznosti zavrne (1. točka prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP).

2. Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil (p. d. 140) in smiselno uveljavljal pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. V pritožbenih razlogih je ponovil svoje stališče v zvezi s tem, da ni odgovoren za storjeno kaznivo dejanje in da je bil ogoljufan. Ostal je brez stanovanja, prihodkov, službe, živi od socialne pomoči v višini 281,00 EUR. To pa ne zadošča niti za osnovno preživetje, kaj šele za dostojno življenje. Edino, kar bi mu vsaj malo olajšalo življenje je stečaj in odpust terjatev.

3. Upraviteljica je odgovorila na dolžnikovo pritožbo (p. d. 149) in potrdila izjavo dolžnika o njegovem premoženjskem stanju in prihodkih. Navedla je, da iz naslova zasega denarnega dobroimetja v stečajno maso ni priteklo nič.

4. Pritožba je utemeljena, čeprav iz drugih razlogov.

5. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila dolžniku kazen že izbrisana. Zato ni izpolnjen zakonski dejanski stan iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, ki dolžniku preprečuje odpust obveznosti. Sodišče prve stopnje je nato svojo odločitev utemeljilo na zlorabi pravice do odpusta obveznosti, ki je opredeljena z generalno klavzulo v tretjem odstavku 399. člena ZFPPIPP. Pri tem je zlorabo pravice do odpusta obveznosti sodišče povezalo z dejstvom, da je bilo kaznivo dejanje storjeno konkretno na račun upnika, ki je tudi vložil ugovor. Zato ne gre za vestnega in poštenega dolžnika. To sklepanje pa je kot bo pojasnjeno v nadaljevanju te obrazložitve, napačno.

6. Pri presoji pomena tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP je treba namreč izhajati iz namena odpusta obveznosti. Namen odpusta obveznosti je omogočiti odpust obveznosti samo tistemu dolžniku, ki ni zmožen izpolniti svojih obveznosti, čeprav je ravnal in ravna vestno in pošteno. Zato dolžnik, ki uveljavlja pravico do odpusta obveznosti, zlorablja to pravico: - če svojih obveznosti ni zmožen izpolniti, ker je v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja pri prevzemanju ali izpolnjevanju svojih obveznosti ali pri razpolaganju s svojim premoženjem ravnal nevestno ali nepošteno, - če iz njegovega premoženjskega položaja izhaja, da je zmožen izpolniti vse svoje obveznosti v celoti.1

7. Ena izmed zakonskih domnev, ki predstavlja oviro za odpust obveznosti je določena v 1. točki drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Upnik je ugovorne razloge (p. d. 119) temeljil le na tej domnevni bazi, ki je bila v postopku izpodbita, ker je bila pravnomočna kazenska sodba dolžniku že izbrisana. Na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti 14.12.2016 (p. d. 136) je upnik le še dopolnil ugovorne razloge z dejstvom, da mu dolžnik zneska naloženega v sodbi Okrajnega sodišča v Mariboru II K 12349/2009 z dne 4.10.2012, ni plačal. 8. Iz ugotovljenega dejanskega stanja v postopku pred sodiščem prve stopnje izhaja, da dolžnik nima nobenega premoženja iz katerega bi lahko plačal omenjeno upnikovo terjatev in tudi terjatve vseh ostalih upnikov. Namen postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti pa je ravno v tem, da dolžniku, ki ni zmožen izpolnjevati svojih obveznosti do upnikov sodišče omogoči, da se vsa vprašanja z upniki razrešijo v stečajnem postopku in omogoči dolžniku, da po izteku roka za odpust obveznosti nadaljuje z normalnim življenjem.

9. V konkretnem primeru torej ne gre za situacijo, da dolžnik ni zmožen izpolniti svojih obveznosti zato, ker bi pred uvedbo postopka osebnega stečaja pri prevzemanju ali izpolnjevanju svojih obveznosti ali pri razpolaganju s svojim premoženjem ravnal nevestno ali nepošteno, ali iz njegovega premoženjskega položaja izhaja, da je zmožen izpolniti vse svoje obveznosti v celoti. Zato dejstvo, da dolžnik upniku ni povrnil prisojenega zneska protipravno pridobljene premoženjske koristi na odločanje o odpustu obveznosti ne more vplivati. Sodišče prve stopnje je dolžnikovo ravnanje s storitvijo kaznivega dejanja v škodo upnika s katerim je imel sklenjeno leasing pogodbo ocenilo kot posebno zavržno. Zato je štelo, da je dolžnik zlorabil pravico do odpusta obveznosti v smislu tretjega v zvezi s prvim odstavkom 399. člena ZFPPIPP. Slednje pa je materialnopravno zmotno.

10. Sodišče prve stopnje je dolžnikovo ravnanje s storitvijo kaznivega dejanja v škodo upnika s katerim je imel sklenjeno leasing pogodbo ocenilo kot posebno zavržno. Zato je štelo, da je dolžnik zlorabil pravico do odpusta obveznosti v smislu tretjega v zvezi s prvim odstavkom 399. člena ZFPPIPP. Slednje pa je materialnopravno zmotno.

11. Sodišče prve stopnje je namreč tipičen položaj domneve zlorabe odpusta obveznosti, ki je bila izpodbita z izbrisom pravnomočne kazenske sodbe iz kazenske evidence ponovno presojalo v okviru obstoja generalne klavzule namena odpusta, določene v prvem odstavku 399. člena ZFPPIPP. Z razlago zavržnosti dolžnikovega ravnanja z upnikovim premoženjem pa je povsem izničilo pomen izbrisa pravnomočne kazenske sodbe iz kazenske evidence. Po prvem odstavku 82. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) se z zakonsko rehabilitacijo izbriše obsodba iz kazenske evidence in prenehajo vse njene pravne posledice, obsojenec pa velja za neobsojenega.

Upnik drugih trditev na podlagi katerih bi lahko sodišče prve stopnje presojalo ali je dolžnik ravnal v nasprotju z namenom odpusta obveznosti in bi s tem napolnil pravni standard določen v tretjem v zvezi s prvim odstavkom 399. člena ZFPPIPP, ni navedel. 12. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep spremenilo tako, da je upnikov ugovor zavrnilo (drugi odstavek 406. člena ZFPPIPP in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

13. Sodišče druge stopnje ni odgovarjalo na pravno neodločilne pritožbene razloge, ki se nanašajo na že pravnomočno končan kazenski postopek. Za to namreč nima nobenih pristojnosti, ker odloča le v postopku osebnega stečaja in ne o kazenskih zadevah (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Več primerjaj Plavšak, N., Novela ZFPPIPP-G, Odvetnik, letnik 2016, št. 76, stran 17.