Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Določbe 4. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP ni mogoče uporabiti v primeru, ko je upnik že pred začetkom stečajnega postopka pridobil ločitveno pravico na podlagi sklepa o predhodni odredbi.
Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
Dolžnik je dolžan upniku v roku 8 dni povrniti 418,30 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila .
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je postopek zavarovanja s predhodno odredbo ustavljen z dnem 15. 11. 2013 in da so razveljavljena vsa opravljena izvršilna dejanja.
Zoper takšen sklep se pravočasno pritožuje upnik in uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki ga je v postopku izvršbe smiselno uporabiti na podlagi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Navaja, da je vsebina 2. točke tretjega odstavka 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) pred zadnjo novelo F v bistvenem ostala nespremenjena in določa, da v primeru, če upnik v postopku izvršbe ali v postopku zavarovanja pridobi zastavno pravico na nepremičnini ali na premičnini pred začetkom stečajnega postopka pridobi ločitveno pravico in če do začetka stečajnega postopka še ni bila opravljena prodaja premoženja, se postopek izvršbe ali zavarovanja prekine z začetkom stečajnega postopka. Skladno z določbami ZIZ je upnik predlagal zavarovanje svoje terjatve s predhodno odredbo, in sicer z rubežem premičnin in vpisom rubeža v register ter s prepovedjo organizacijam za plačilni promet, da ne smejo dolžniku ali komu drugemu po njegovem nalogu izplačati iz njegovega računa denarnega zneska. S predlogom za predhodno odredbo ter rubežem sredstev pri organizaciji za plačilni promet in rubežem premičnega premoženja je upnik uspel. Sodišče je izdalo sklep 20. 6. 2013, rubež premičnin je sodni izvršitelj opravil 28. 6. 2013 in pridobljeno zastavno pravico na premičnini vpisal 12. 7. 2013 v register zastavnih pravic. Na dan začetka stečajnega postopka je imel upnik tako zastavno pravico na dolžnikovem dobroimetju kot tudi zastavno pravico na zarubljenih premičninah. Tako je pridobil tudi ločitveno pravico, ki bi jo lahko uveljavljal v stečajnem postopku in bi skladno z zakonodajo, ki je veljala v času predhodne odredbe, prišel do prednostnega poplačila. Predmet ločitvene pravice in s tem posebne stečajne mase, namenjene poplačilu ločitvenega upnika v stečajnem postopku, so tiste premičnine, ki jih je sodni izvršitelj zarubil ter rubež vpisal v register. Upnik je pridobil zastavno pravico z rubežem oziroma z vpisom rubeža v register, kar se je zgodilo 12. 7. 2013, slednje pa pomeni, da je pred začetkom stečajnega postopka dolžnika in pred uveljavitvijo novele F pridobil zastavno pravico in s tem tudi ločitveno pravico na premičnem premoženju, ki je bilo zarubljeno. Upnikova terjatev je tako bila zavarovana, zato je upravičeno pričakoval, da bo o morebitnem stečajnem postopku postal upnik z ločitveno pravico, postopek zavarovanja pa se bo z začetkom stečaja prekinil in ne ustavil. V času, ko je upnik izposloval predhodno odredbo, je bil ZFPPIPP glede tega jasen. Upnik še navaja, da literatura in novejša sodna praksa sledi namenu zavarovanja, ki je v tem, da tudi ukrep prepovedi organizaciji za plačilni promet pomeni rubež terjatve in s tem pridobitev zastavne pravice na dolžnikovem dobroimetju (odločba VSC Cpg 343/2012, VSM I Cp 865/2013). Namen zakonodajalca je viden tudi pri predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah ZIZ (ZIZ-J). Upnik še opozarja, da sodišče ni preverilo učinkovitosti oziroma dejanske realizacije opravljenih izvršilnih dejanj in zato ni ugotovilo pravno odločilnih dejstev. Sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, ali je upnik v konkretnem primeru dobil ločitveno pravico ali ne. Prvostopno sodišče je ob vsem navedenem s svojo odločitvijo protiustavno in nezakonito poseglo v upnikovo pridobljeno pravico, ki jo je že pridobil pred začetkom veljavnosti F novele. Dodaja še, da stečajna zakonodaja ni jasna. V nasprotju z načelom pravne varnosti je ureditev, ki omogoča, da upnik, ki je pridobil zastavno pravico na premičninah in na denarnem dobroimetju pred novelo F, izgubi svoj pravno varovan položaj že pridobljene zastavne oziroma ločitvene pravice. Po oceni upnika bi zakonodajalec moral upoštevati prepoved retroaktivnega poseganja v že pridobljene in pričakovane pravice. Če nič drugega, bi moral zakonodajalec ob sprejemu novele F predvideti položaj tistih upnikov, ki so na podlagi 260. člena ZIZ že pridobili zastavno pravico in upravičeno pričakovali, da bo njihov položaj varovan v primeru stečaja nad dolžnikom. Hkrati predlaga, da pritožbeno sodišče prekine postopek in pred Ustavnim sodiščem začne postopek za presojo ustavnosti določbe 4. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, ki je bila v ZFPPIPP vnesena z zadnjo novelo F, ki je začela veljati 7. 12. 2013. Priglaša tudi pritožbene stroške.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče prve stopnje je kot odločilno ugotovilo, da je v predmetni zadevi 26. 6. 2013 izdalo predhodno odredbo s prepovedjo organizacijam za plačilni promet, da dolžniku ali komu drugemu po njegovem nalogu izplačajo iz njegovega računa denarni znesek, za katerega je odredilo predhodno odredbo, ter z rubežem premičnih stvari in da je tekom postopka dne 15. 11. 2013 bil nad dolžnikom začet stečajni postopek. Ob uporabi določbe 4. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP je postopek z dnem začetka stečajnega postopka ustavilo in razveljavilo vsa opravljena izvršilna dejanja.
Bistvena za presojo utemeljenosti pritožbe je odločitev o uporabi 4. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, ki določa, da se postopek zavarovanja z začasno odredbo ali predhodno odredbo z začetkom stečajnega postopka ustavi in se razveljavijo vsa dejanja, opravljena v tem postopku. Določilo 4. točke tretjega odstavka 132. člena je bilo v ZFPPIPP vneseno z zadnjo novelo F, ki je pričela veljati 7. 12. 2013. Novela F nima posebnih prehodnih določb glede uveljavitve sprememb 132. člena ZFPPIPP, ima le končno določbo, da novela začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Zakon torej ne uzakonja povratne veljave te materialnopravne določbe (1). Zato se končna določba lahko nanaša le na procesne pravice strank, ne more pa posegati v materialna upravičenja, ki so jih stranke pridobile pod pogoji in na način, ki ga je določal ZFPPIPP v času njihovega nastanka. Po normativni ureditvi veljavni v času izdaje sklepa o predhodni odredbi in vse do začetega stečaja nad dolžnikom dne 15. 11. 2013 je veljala ureditev iz 2. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, ki je določala, da, če je upnik v postopku izvršbe ali zavarovanja pred začetkom stečajnega postopka pridobil ločitveno pravico in če do začetka stečajnega postopka v postopku izvršbe še ni bila opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, se postopek izvršbe ali zavarovanja prekine z začetkom stečajnega postopka. Kot bistveno je tako treba ugotoviti, da se z dodano 4. točko tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP poslabšuje pravni položaj upnikov na način, da se kljub pridobitvi ločitvene pravice postopek zavarovanja ustavi in razveljavijo vsa dejanja, ki so bila opravljena v tem postopku. Teh posledic, ki jih novela pripisuje začetku stečajnega postopka pa upnik v času vložitve predloga za izdajo predhodne odredbe ni mogel upoštevati niti predvideti. Ob upoštevanju načela zaupanja v pravo je torej ustavno skladna zgolj takšna razlaga, da 4. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP ni mogoče uporabiti v primeru, ko je upnik že pred začetkom stečajnega postopka pridobil ločitveno pravico na podlagi sklepa o predhodni odredbi.
Pritožbeno sodišče ob navedenem pojasnjuje, da v obravnavani zadevi ne gre za primer, ko bi bila ugotovljena protiustavnost zakona, zaradi česar bi moralo pritožbeno sodišče postopek prekiniti in vložiti pobudo za presojo ustavnosti po 156. členu Ustave Republike Slovenije. Katera ureditev velja glede na okoliščine primera je namreč stvar uporabe prava.
Ker se je sodišče prve stopnje pri presoji konkretne zadeve napačno oprlo na 4. točko tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, je zmotno uporabilo materialno pravo, v tej posledici pa je ostalo pravno relevantno dejansko stanje neraziskano, zato je bilo potrebno v skladu s 355. členom ZPP, prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ sklep sodišča prve stopnje razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP).
V nadaljnjem postopku bo moralo sodišče prve stopnje v skladu z določbami tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, ki so veljale pred uveljavitvijo ZFPPIPP-F, ugotoviti, ali je v tem postopku zavarovanja upnik do začetka stečajnega postopka nad dolžnikom pridobil ločitveno pravico na predlaganih predmetih, torej, ali so bila opravljena tista procesna dejanja, s katerimi na podlagi ustreznih določb ZIZ upnik pridobi ločitveno (zastavno) pravico. Če bo ugotovilo, da jo je pridobil, bo moralo postopek zavarovanja zgolj prekiniti.
Ker je upnik s pritožbo uspel, je pritožbene stroške šteti kot potrebne izvršilne stroške, ki jih je v skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ dolžnik dolžan povrniti upniku. Te je pritožbeno sodišče odmerilo v znesku 418,30 EUR in predstavljajo nagrado za pravno sredstvo po tar. št. 3468 Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) v višini 295,80 EUR, materialne stroške v pavšalnem znesku 20,00 EUR po tar. št. 6002 ZOdvT, 22% DDV na odvetniške storitve po tar. št. 6007 ZOdvT v znesku 69,50 EUR in plačano sodno takso za pritožbo v znesku 33,00 EUR. Tako odmerjene pritožbene stroške je dolžnik dolžan povrniti upniku v roku 8 dni, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka določenega izpolnitvenega roka dalje.
Op. št. (1): Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice (drugi odstavek 155. člena Ustave RS).