Jedro

Kadar sta v eni listini, ki je podlaga predlagani vknjižbi, zajeta tako zavarovalni in razpolagalni pravni posel, je potrebno pri presoji ustreznosti Z.K. dovolila presojati listino kot celoto. Če prodajalec v samem tekstu Z.K. dovolila ni prej označen s podatki po čl. 31 in 32. ZZK-1, je pa s temi podatki nedvomno in popolno označen v drugem delu listine, to ne narekuje zavrnitve predloga za vknjižbo zaradi neustreznega Z.K. dovolila.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklepa sodišča prve stopnje opr. št. Dn 3863/06 z dne 27.12.2006 in z dne 3.11.2006 razveljavita in zadeva vrne v ponovno odločanje zemljiškoknjižnemu sodniku ter se odredi izbris zaznambe zavrnitve vpisa ter dovoli ponoven vpis plombe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je po sodniku v zemljiškoknjižnem postopku s sklepom z dne 27.12.2006 zavrnilo ugovor predlagatelja proti sklepu z dne 3.11.2006 zemljiškoknjižnega referenta, s katerim je ta zavrnil predlagateljev predlog za vknjižbo (so)lastninske pravice v njegovo korist pri nepremičnini parc. št. ... k.o. G. Sklep o zavrnitvi ugovora predlagatelj pravočasno pritožbeno izpodbija in uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru predlagatelja zoper sklep z dne 3.11.2006 ugodi in dovoli predlagani vpis ter hkrati dovoli izbris zaznambe zavrnitve vpisa in vpis zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

V pritožbi najprej povzema razloge, s katerimi je zemljiškoknjižni sodnik zavrnil njegov ugovor zoper sklep zemljiškoknjižnega referenta in trdi, da je odločitev sodišča nepravilna, sklepanje sodišča pa pravno nevzdržno in pomotno. Poudarja, da je Stvarnopravni zakonik in nova zemljiškoknjižna zakonodaja uvedla razlikovanje med zavezovalnimi in razpolagalnimi pravni posli. Zavezovalni pravni posel in razpolagalni pravni posel sta lahko zapisana v dveh različnih, ločenih listinah, lahko pa sta zapisana v isti listini. Razlogovanje sodišča glede obličnosti zemljiškoknjižnega dovolila, kadar je le-ta zapisan v posebni, ločeni listini, torej takšni, ki ne vsebuje tudi zavezovalnega pravnega posla, je pravilno. V konkretnem primeru pa listina o pravnem poslu, to je prodajna pogodba z dne 1.12.2004, vsebuje tako zavezovalni kot tudi razpolagalni pravni posel, zato je to listino treba razumeti in presojati kot celoto. V uvodu te listine je navedeno, kdo je prodajalec, kdo je kupec oziroma kdo je oseba, v katere korist naj se opravi vpis in kdo je oseba, ki dovoljuje vpis v zemljiško knjigo. Obe ti dve osebi sta označeni z vsemi podatki, ki so zahtevani po določilu čl. 31 in 32 ZZK-1. Pri zapisu teh dveh oseb je izrecno navedeno, da nastopata kot prodajalec oziroma kot kupec in razumno branje te listine pokaže, da je glede vsebine zemljiškoknjižnega dovolila zahtevani pogoj izpolnjen, ker je oseba, ki dovoljuje vpis v zemljiško knjigo, v listini označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi. Zato je sklepanje, da v zemljiškoknjižnem dovolilu prodajalec ni označen s podatki, ki jih zahteva I. odst. 32. čl. ZZK-1, napačno in nevzdržno. Predlagatelj še navaja, da je naslovno sodišče v primeru prodajalca R. d.o.o. dovolilo že nekaj vpisov na podlagi skoraj identične listine in to pri isti vložni številki in za isto parcelo, samo delež, ki se je prodajal, je bil različen in iz stališča pravne varnosti je nevzdržno, da je zemljiškoknjižno sodišče kar naenkrat spremenilo svojo sodno prakso.

Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril. Pritožba je utemeljena.

Iz obrazložitve sklepa zemljiškoknjižnega sodnika, s katerim je zavrnjen ugovor predlagatelja zoper sklep o zavrnitvi predloga za vknjižbo solastninske pravice, ki ga je izdal zemljiškoknjižni referent, izhaja, da stroga obličnost zemljiškoknjižnega dovolila zahteva, da mora biti v samem tekstu zemljiškoknjižnega dovolila prodajalec označen s podatki, s katerimi je vpisan v zemljiški knjigi in ne zadošča, da je tako označen le v uvodu prodajne pogodbe. Takšno stališče sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu utemeljuje s strogo jezikovno interpretacijo določbe I. odst. 32. čl. ZZK-1. Pritrditi je pritožbi, da je takšno sklepanje sodišča materialnopravno zmotno. Iz listine, ki je podlaga predlaganemu vpisu, to je prodajne pogodbe z dne 1.12.2004, res izhaja, da ta prodajna pogodba vsebuje tako zavezovalni kot tudi razpolagalni pravni posel, to je zemljiškoknjižno dovolilo. Pritrditi je pritožbi, kot ta opozarja, da Stvarnopravni zakonik (SPZ), katerega sprejemu je sledil tudi sprejem novega Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), ki velja od 16.9.2003 dalje, ločuje zavezovalni in razpolagalni pravni posel, pri čemer je zemljiškoknjižno dovolilo izraz obličnosti razpolagalnega pravnega posla. Kot ugotavlja v izpodbijanem sklepu že sodišče prve stopnje, je v tč. 3.6. pogodbe zapisana izrecna in nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, da dovoljuje predlagani vpis v zemljiško knjigo, kar ustreza zahtevi iz čl. 23 SPZ v zvezi s IV. odst. 32. čl. ZZK-1. Pritožba pa utemeljeno opozarja, da sta prodajalec in kupec natančno in nedvoumno označena v tč. 1 prodajne pogodbe in sicer z vsemi podatki, ki jih ZZK-1 zahteva v čl. 31 in 32 in da je listino treba obravnavati kot celoto. Kot pogodbeni stranki nastopata le en prodajalec in le en kupec, zato dejstvo, da prodajalec v tč. 3.6. pogodbe, ki po vsebini predstavlja zemljiškoknjižno dovolilo, ni ponovno naveden z vsemi podatki, ki jih zahteva 32. čl. ZZK-1 za zemljiškoknjižno dovolilo, je pa z vsemi temi podatki naveden v tč. 1.2. listine, ki to zemljiškoknjižno dovolilo vsebuje in je podlaga predlaganemu vpisu, pa tudi po presoji pritožbenega sodišča, kljub dejstvu, da je zemljiškoknjižni postopek formalen postopek, ne narekuje zavrnitve predlaganega vpisa zaradi nepopolnega zemljiškoknjižnega dovolila. Takšna razlaga, kot jo je zavzelo sodišče prve stopnje, pa je kljub sklicevanju na strogo jezikovno interpretacijo določila čl. 32 ZZK-1, ki predpisuje formalne pogoje zemljiškoknjižnega dovolila, prestrogo in v primeru, ko gre za enotno listino, ki vsebuje tako zavezovalni in razpolagalni posel, tudi neživljenjsko. Odločilno je, da iz listine, ki je podlaga vpisu nedvoumno izhaja, kdo je prodajalec in ta je le eden, ta pa je v listini, ki vsebuje poleg zavezovalnega posla tudi zemljiškoknjižno dovolilo, sicer v tč. 3.6., že v tč. 1.2. listine označen z vsemi podatki, ki jih terjata 31. in 32. čl. v zvezi s čl. 25 ZZK-1. Tako je pritožnikova pritožba iz navedenih razlogov utemeljena.

Sodišče prve stopnje je predlog za vpis presojalo le glede popolnosti zemljiškoknjižnega dovolila, ni pa presojalo drugih pogojev za vpis, zato je potrebno ob ugoditvi pritožbi ravnati po 5. tč. (3) odst. čl. 161 ZZK-1 in razveljaviti oba sklepa, tako pritožbeno izpodbijani sklep o ugovoru kot tudi sklep zemljiškoknjižnega referenta o zavrnitvi predloga za vpis ter vrniti zadevo v ponovno odločanje zemljiškoknjižnemu sodniku ter hkrati dovoliti tudi izbris zaznambe zavrnitve spisa ter ponoven vpis plombe.

Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovnem postopku po zemljiškoknjižnem sodniku, upoštevaje zgoraj navedeno, ponovno presojati pogoje za predlagani vpis in o predlogu znova odločiti.

Pritožbeni stroški niso bili priglašeni.