Jedro

Preklic pogojne/podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti - potek rokov.

Izrek

I. Pritožba pooblaščenke oškodovanca I.P. se zavrne kot neutemeljena.

II. Oškodovanec je dolžan plačati sodno takso v znesku 30,00 EUR.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Mariboru je z izpodbijanim sklepom, na podlagi četrtega odstavka 506. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), postopek za preklic pogojne obsodbe, izrečene obsojeni Z.M. s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru II K 53751/2016 z dne 29. 8. 2017, ustavilo. Po prvem odstavku 96. člena v zvezi s prvim odstavkom 507. člena ZKP je odločilo, da stroški postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona, bremenijo proračun.

2. Zoper sklep se je pritožila pooblaščenka oškodovanca, ki z odločitvijo sodišča prve stopnje ne soglaša. Navaja, da sklep izpodbija v celoti, višjemu sodišču pa predlaga, da izpodbijani sklep spremeni in pogojno obsodbo zoper obsojenko prekliče oziroma rok za izpolnitev obveznosti podaljša za čas enega leta, podrejeno pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in v točki 6 obrazložitve sklepa utemeljena s prepričljivimi razlogi, ki jim višje sodišče v celoti pritrjuje. Ne glede na to, pa odločitev sodišča v nobenem primeru ne bi mogla biti drugačna, saj sta zakonsko določena roka, v katerem je mogoče podaljšati rok za izpolnitev obveznosti, kot tudi preklicati pogojno obsodbo, že potekla. Podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti, naložene s pogojno obsodbo, je namreč po določbi 61. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) dopustno v mejah preizkusne dobe, preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve obveznosti iz določenega posebnega pogoja, pa po določbi drugega odstavka 62. člena KZ-1 najpozneje v enem letu po poteku preizkusne dobe.

5. V izrečeni pogojni obsodbi je bila obsojenki določena preizkusna doba dveh let, kar upoštevaje dejstvo, da je sodba postala pravnomočna dne 29. 8. 2017, glede na citirana določila KZ-1 pomeni, da je bilo podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti mogoče do 29. 8. 2019, skrajni rok za pravnomočni preklic izrečene pogojne obsodbe pa je iztekel dne 29. 8. 2020, torej 8 dni po sprejemu izpodbijane odločitve. Ker je višje sodišče zadevo prejelo v obravnavo 19. 10. 2020, torej po izteku skrajnega roka za preklic pogojne obsodbe, odločitev o pritožbi pooblaščenke oškodovanca v nobenem primeru ne bi mogla biti drugačna. Zato je višje sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena v zvezi s prvim odstavkom 507. člena ZKP).

6. Odločitev o dolžnosti plačila sodne takse, kot stroška pritožbenega postopka, je posledica neuspešne pritožbe in temelji na prvem odstavku 98. člena v zvezi s prvim odstavkom 94. člena ZKP, taksa pa je odmerjena po tar. št. 74013 Zakona o sodnih taksah.