Jedro

Pravni interes je temeljna procesna predpostavka, ki mora biti podana ves čas postopka, tudi v teku pritožbenega postopka.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 20210/2009 z dne 20. 2. 2009 ostane v prvem odstavku v veljavi za znesek 2.708,54 EUR s pripadki in v tretjem odstavku izreka, v preostalem delu pa izpodbijani sklep v prvem odstavku razveljavilo in tožbeni zahtevek v preostalem delu zavrnilo. Toženki je še naložilo, da tožniku povrne pravdne stroške v znesku 261,40 EUR s pripadki v primeru zamude. Iz razlogov sodbe izhaja neobstoj pogodbene podlage za vtoževano terjatev tožnika, da pa je toženka kot soorganizatorka prireditve „Š.“ in v posledici njene zaveze plačati znesek 2.708,54 EUR (2.257,12 EUR z DDV) po predlogu za izdajo naročilnice št. 4300-857/2007 z dne 19. 12. 2007 B. d.o.o. za tiskanje brošure „Š.“ za navedeni znesek obogatena, tožnik pa prikrajšan (na škodo toženca). Zato je zahtevku v navedeni višini na podlagi 190. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) v navedenem delu zahtevku ugodilo.

2. Zoper sodbo se pritožujeta obe pravdni stranki v tistem delu, v katerem v postopku nista uspeli.

3. Toženka se pritožuje zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava s predlogom, da pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem delu ustrezno spremeni, podrejeno pa jo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje. V pritožbi ponavlja razloge neobstoja pogodbenega razmerja s tožnikom (kar je pravno nepomembno), razlogov, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo zahtevek, v katerem je zahtevku ugodilo, pa konkretizirano ne izpodbija (ne navaja relevantnih razlogov).

4. Tožnik v pritožbi uveljavlja vse v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) naštete pritožbene razloge, to je bistveno kršitev določb pravdnega postopka, zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter zmotno uporabo materialnega prava ter predlaga ustrezno spremembo sodbe v izpodbijanem delu, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da je izpodbijana sodba nezakonita. Opozarja, da tožnik ni postavil zahtevka za odločanje na podlagi neupravičene pridobitve po 190. členu OZ, odločitev v tej smeri pa krši pravila o vezanosti na zahtevek. Odločitev predstavlja tudi prekoračitev tožbenega zahtevka in s tem absolutno bistveno kršitev postopkovnih določb, iz tega pa izhaja tudi posledično napačna uporaba materialnega prava. Poleg tega je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje glede ugotovitve neobstoja pogodbenega razmerja. V pritožbi povzema dejansko dogajanje ter da zgolj tiskanje brošure B. d.o.o. za izvedbo prireditve ni zadoščalo, kar je toženka nedvomno vedela in s tem, ko je pristala na prevzem plačila brošure, dejansko soglašala z vsemi stroški, ki z izdelavo take brošure nastanejo. Vsebina naročila, katerega se je zavezala plačati toženka in katerega je plačevala glede na dolgoletno prakso tožnici, je zagotovo celostna izdelava brošure, in ne zgolj tisk. Tožnik je ravnal v skladu z določili OZ ter izvršil naročilo toženke po prejetih navodilih kot dober gospodar, pri čemer je pazil na na naročiteljeve interese (to je, da so bile brošure natisnjene praktično „čez noč“). Kljub temu, da je tožnik ravnal v skladu z navodili toženke, ki so bila zaradi časovne stiske praktično ustna, ter dobil tudi ustno soglasje toženke, da lahko naročilo izvedbe za višjo ceno, bi se po 769. členu OZ smel tudi odmakniti od navodil toženke, če bi po presoji vseh okoliščin utemeljeno mislil, da mu to nalagajo interesi toženke. Tožnik je v vsakem primeru ravnal kot je bilo potrebno in naredil vse tisto, kar so okoliščine terjale, da bi bile brošure natisnjene v tako kratkem času. Šlo je za nujno storitev. Čeprav je res toženka izdala predlog za izdajo naročilnice na izvajalca B. d.o.o., pa vendar iz vsega navedenega jasno in nedvomno izhaja, da je bila B. d.o.o. le podizvajalec.

5. Na pritožbo toženke je odgovoril tožnik, ki v odgovoru prereka pritožbene trditve (predvsem glede neobstoja pogodbenega razmerja!?) s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne, toženki pa naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

7. Pritožbeno sodišče najprej opozarja, da je pravni interes temeljna procesna predpostavka, ki mora biti podana ves čas postopka, tudi v teku pritožbenega postopka (četrti odstavek 343. člena ZPP). Zato so neupoštevni pritožbeni očitki tako tožnika glede odločanja preko zahtevka (ko je v tem delu v pravdi uspel) kot toženke glede neobstoja poslovne podlage zahtevku (ko je v tem delu v pravdi uspela). In če so pri tem pritožbeni razlogi tožnika še razumljivi v smislu zatrjevanega obstoja poslovne podlage zahtevka (o tem pritožbenem očitku več v nadaljevanju), to za trditve toženke v pritožbi ne more veljati.

8. Toženka v pritožbi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ne zatrjuje konkretizirano (razlogov, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo odločitev v delu, v katerem je zahtevku ugodilo (na podlagi neupravičene pridobitve), konkretizirano ne izpodbija; ne navaja relevantnih razlogov). Zato je v tem delu pritožbeno sodišče sodbo preizkusilo zgolj v okvirih v drugem odstavku 350. člena ZPP naštetih bistvenih kršitev postopkovnih določb in glede pravilne uporabe materialnega prava. Pritožbeno sodišče, ki kakšnih uradoma upoštevnih bistvenih kršitev postopkovnih določb ni ugotovilo, niti zmotne uporabe materialnega prava, (1) je zato toženkino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v tem delu potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Zavrnitev (delna) zahtevka tožnika temelji na neugotovljenem (nedokazanem) obstoju pogodbenega razmerja in tega pritožba v ničemer ne omaja (še posebej ker niti niti priča Z. – delavec tožnika, ki je bil zadolžen za brošuro – pogodbenega temelja s toženko ni potrdil, obstoj pogodbenega temelja s toženko pa sta priči Š. in R. izrecno zanikali). Pritožbeni očitek zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja glede (ne)dokazanosti obstoja pogodbene podlage je tako neutemeljen, s tem pa je neutemeljen tudi pritožbeni očitek zmotne uporabe materialnega prava v tem delu. In ker pritožbeno sodišče kakšne (sicer navrženo) zatrjevane ali uradoma upoštevne bistvene kršitve postopkovnih določb ni ugotovilo, je tudi tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v tem delu potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Stroškovna odločitev temelji na določbah prvega odstavka 154., 155. in 165. člena ZPP. Tako tožnik kot toženka namreč s pritožbo nista uspela, stroški pritožbenega odgovora pa so bili nepotrebni, saj odgovor na pritožbo ni doprinesel k odločitvi pritožbenega sodišča. (1) Obstoj pogojev neupravičene pridobitve (obogatitve) v razmerju med pravdnima strankama iz 190. člena OZ (materialnopravna presoja), to je obogatitev, prikrajšanje, vzročno zvezo med obogatitvijo in prikrajšanjem ter odsotnost pravnega temelja sodišče prve stopnje konkretizirano ugotavlja.