Jedro

Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi kaznovalo izvedenski organ, ker svojega dela ni opravil v roku, ki mu ga je določilo sodišče na podlagi 1. odstavka 248. člena ZPP. Izvedenski organ je dopolnitev izvedenskega menja izdelal po poteku roka, določenega s sklepom sodišča, šele po prejemu sklepa o denarni kazni, več kot tri mesece po prejemu sklepa, s katerim mu je sodišče naložilo dopolnitev izvedenskega mnenja. Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo zakonsko določbo o kaznovanju.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v točki I izreka delno spremeni tako, da se denarna kazen zniža na 300,00 EUR.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z denarno kaznijo v višini 600,00 EUR kaznovalo izvedenski organ Komisijo za fakultetna izvedenska mnenja pri fakulteti A. Univerze B. (točka I izreka) in določilo, da mora izrečeno denarno kazen nakazati na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. ..., sklic na št. ..., v roku 30 dni od prejema tega sklepa (točka II izreka).

2. Zoper sklep se v postavljenem roku pritožuje član komisije izvedenec prof. dr. C.C., klin. psih. spec. in navaja, da zamuda in neodzivnost na posredovanja sodišča prve stopnje niso bila namerna. Razlogi za zamudo in molk izvedenskega organa so v akutni preobremenjenosti za izdelavo mnenj, izpadu kadrovsko tehničnega osebja ter dislociranosti fakultete A. od Univerzitetne klinike D.. Razlog izvedenčeve neodzivnosti je bil v tem, da ni bil seznanjen z zahtevo za dopolnitev izvedenskega mnenja do tistega trenutka, ko je prispel sklep glede kazenskega sankcioniranja. Sklep o dopolnitvi izvedenskega mnenja mu ni bil izročen. Navaja tudi, da se je število sodnih mnenj s področja duševnega zdravja v zadnjem letu izjemno povečalo in se, ker je na fakulteti A. edini, ki s področja E. zaseda delovno mesto učitelja in za to izpolnjuje habilitacijske kriterije in s tem pogoje za članstvo v Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja, na te razmere organizacijsko še ni prilagodil, kar namerava storiti v kratkem. Zaradi navedenega predlaga, da se sklep o plačilu denarne kazni odpravi.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Izvedenec je dolžan skladno z 2. odstavkom Pravilnika o sodnih izvedencih in cenilcih (Ur. l. RS, št. 88/2010 in naslednji) izvid in mnenje podati v roku, ki mu ga odredi sodišče. Če oceni, da v postavljenem roku mnenja oziroma izvida ne bo mogel pripraviti, mora najkasneje v 15 dneh od prejema sklepa o tem obvestiti sodišče. Če izvedenec brez upravičenega razloga ne opravi izvedenskega dela v določenem roku, ga sodišče na podlagi 248. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) kaznuje z denarno kaznijo do 1.300,00 EUR.

5. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi kaznovalo izvedenski organ, ker svojega dela ni opravil v roku, ki mu ga je določilo sodišče na podlagi 1. odstavka 248. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je namreč dne 7. 3. 2018 izdalo sklep o dopolnitvi izvedenskega mnenja z rokom 15 dni. Sklep je bil pristojni instituciji vročen 12. 3. 2018. Ker izvedenski organ spisa ni prevzel, ga je sodišče k temu pozvalo z dopisom dne 26. 3. 2018 in s sklepom z dne 17. 4. 2018. S tem sklepom ga je pozvalo, da v roku treh dni prevzame spis in v nadaljnjih osmih dneh izdela dopolnitev izvedenskega mnenja. Hkrati ga je opozorilo, da ga bo kaznovalo z denarno kaznijo 600,00 EUR, če ne bo tako ravnal. Sklep je izvedenski organ prejel 20. 4. 2018. Sodišče prve stopnje dopolnitve izvedenskega mnenja ni prejelo do 14. 6. 2018, zato je izdalo izpodbijani sklep o kaznovanju.

6. Izvedenski organ je dopolnitev izvedenskega menja izdelal po poteku roka, določenega s sklepom z dne 17. 4. 2018, šele po prejemu sklepa o denarni kazni z dne 14. 6. 2018, torej več kot tri mesece po prejemu sklepa, s katerim mu je sodišče dne 7. 3. 2018 naložilo dopolnitev izvedenskega mnenja. Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo zakonsko določbo o kaznovanju. V pritožbi navedenih razlogov pritožbeno sodišče ne more upoštevati, upoštevalo bi jih lahko le sodišče prve stopnje, če bi odločalo o preklicu izrečene kazni po 2. odstavku 248. člena ZPP.

7. Vendar pa je po stališču pritožbenega sodišča izrečena denarna kazen previsoka. Ob upoštevanju teže kršitve je glede na sodno prakso (odločitve VSL I Cpg 503/2010, VSL I Cp 1731/2012, VSL II Cp 1212/2013 in VSL I Cp 1093/2015) primerna višina denarne kazni 300,00 EUR, saj bi bil tudi z njo dosežen namen kaznovanja.

8. Iz navedenega izhaja, da je pritožba delno utemeljena, zato ji je pritožbeno sodišče delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v točki I izreka delno spremenilo tako, da je izrečeno denarno kazen skladno s 3. točko 365. člena ZPP znižalo za 300,00 EUR (na znesek 300,00 EUR), v preostalem pa je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

9. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, saj jih pritožnik ni uveljavljal.