- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 591/2010
ECLI:SI:VSLJ:2010:I.CP.591.2010 Civilni oddelek
Povzetek
- Postavitev skrbnika zapuščineAli je mogoče, da sta za skrbnika zapuščine postavljeni dve osebi, če med dediči ni soglasja?
- Nepristranskost skrbnikaKdo lahko postane skrbnik zapuščine in kakšni so pogoji za to?
- Zakonitost skupnega skrbništvaAli Zakon o dedovanju predvideva skupno skrbništvo zapuščine?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Pod pogojem, da je nepristranski in vreden zaupanja vseh dedičev, je začasni skrbnik zapuščine lahko tudi eden od dedičev. Le če dediči soglašajo, sta lahko skrbnika tudi dva, če oba izpolnjujeta navedene pogoje.
Izrek
Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.
Obrazložitev
(1) Zapuščinsko sodišče je z izpodbijanim sklepom za skrbnika zapuščine po pok. M.G. postavilo dediča S.G. in dedinjo M.L. ter določilo, da delo skrbnika opravljata skupno.
(2) Proti sklepu se je pritožil dedič mld. M.G.L., navaja, da iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v nov postopek. Nasprotuje temu, da sta za skrbnika postavljeni dve osebi, saj Zakon o dedovanju skupnega skrbništva zapuščine ne predvideva. Meni, da bi moralo sodišče določiti tretjo nepristransko osebo, če med dediči ni takega, ki bi bil vreden zaupanja vseh. V tem primeru pa sta skrbnika celo oba (so)dediča, med dediči pa so različni, tudi konfliktni interesi, zato takšno upravljanje z zapuščino ne bo mogoče. (3) Pritožba je utemeljena.
(4) Po določilu 131. čl. Zakona o dedovanju (ZD; Ur. l. SRS, št. 15/76) sodišče postavi skrbnika zapuščine v primerih, ki so našteti, kot tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je tudi obravnavani primer takšen, in to tudi ni sporno. Sodišče sme za začasnega skrbnika zapuščine imenovati osebo, ki je za to primerna in ki lahko za zapuščino skrbi v interesu vseh dedičev. Pod pogojem, da je nepristranski in vreden zaupanja vseh dedičev, je to lahko tudi eden od dedičev. Če se dediči strinjajo, sta lahko skrbnika tudi dva, če oba izpolnjujeta navedene pogoje. V konkretnem primeru pa očitno ni tako, saj dediči o tem ne soglašajo, s tem pa je izkazana visoka stopnja verjetnosti, da začasno opravljanje nalog skupne skrbi za zapuščino ne bo možno.
(5) Sodišče prve stopnje je torej napačno uporabilo materialno pravo, ko je v konkretnem primeru za skrbnika postavilo dve osebi, zato je bilo treba pritožbi ugoditi, izpodbijan sklep razveljaviti in zadevo vrniti v nov postopek (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99, in kasnejše spremembe) v zvezi s 163. čl. ZD. Pritožbeno sodišče je o tem na podlagi 366a. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD odločilo po sodnici posameznici.
(6) V ponovljenem postopku naj prvostopno sodišče ponovno obravnava predlog za postavitev skrbnika zapuščine in glede na zgoraj navedene razloge ustrezno odloči. Ne sme pa prezreti tudi določbe 192. čl. ZD, po kateri je treba dediče zaslišati glede osebe skrbnika.