Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je mogoče šteti, da določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka 20. člena ZEKom-1 vprašanje ustanovitve služnosti urejajo samostojno in celovito, ali pa je za vprašanje obvezne cenitve treba uporabiti ureditev po 197. členu ZureP-2?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je mogoče šteti, da določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka 20. člena ZEKom-1 vprašanje ustanovitve služnosti urejajo samostojno in celovito, ali pa je za vprašanje obvezne cenitve treba uporabiti ureditev po 197. členu ZureP-2?

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijano sodbo in sklepom tožbo zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 35021-11/2019-2 z dne 5. 2. 2020, zavrglo (I. točka izreka), tožbo zoper odločbo Upravne enote Ljubljana, št. 352-122/2019-8 z dne 16. 9. 2019, zavrnilo (II. točka izreka) ter odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. V obrazložitvi je navedlo, da mora biti ponudba zaradi ustanovitve služnosti v javno korist, ki je priložena zahtevi, izdelana v skladu s 197. členom Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-2), ker ponudba za ustanovitev služnosti v javno korist v ZUreP-2 ni samostojno in celovito urejena, zato se skladno z devetim odstavkom 211. člena ZUreP-2 tudi zanjo uporabljajo določbe o razlastitvi. Po oceni Upravnega sodišča iz ZUreP-2 izhaja namen zakonodajalca, da vprašanja odškodnine (cene v ponudbi) uredi pri obeh posegih v lastninsko pravico (torej tako pri razlastitvi kot tudi pri omejitvi lastninske pravice) enako in omogoči hitro izvedbo postopka sporazuma o odškodnini. Poudarilo je tudi, da je v dosedanji praksi v postopkih ZUreP-2 štelo, da bistveni element ponudbe vsebuje ceno oziroma višino odškodnine, ki jo razlastitveni upravičenec oziroma upravičenec pri omejitvi lastninske pravice ponuja lastniku, pri čemer je moral ceno po nekaterih zakonskih podlagah za razlastitev določiti tudi sodni cenilec.

3. Tožeča stranka je vložila predlog za dopustitev revizije po 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Vrhovnemu sodišču je predlagala, naj dopusti revizijo zaradi več pomembnih pravnih vprašanj.

4. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni. Gre namreč za pravno vprašanje, ki je pomembno za razvoj prava preko sodne prakse, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo, pomembno pa je za vse nadaljnje postopke ustanovitve služnosti v javno korist. Zato je Vrhovno sodišče predlogu v navedenem obsegu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

6. Glede preostalih vprašanj Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.