Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali je v tej zadevi Upravno sodišče RS pravilno uporabilo določbo 47. člena ZG, ki določa vrstni red predkupnih upravičencev?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali je v tej zadevi Upravno sodišče RS pravilno uporabilo določbo 47. člena ZG, ki določa vrstni red predkupnih upravičencev?

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče zavrnilo tožbo zoper odločbo UE Radovljica št. 330-626/2021-7 z dne 30. 9. 2021, s katero je odobrila prodajo gozdnega zemljišča, parcelna številka 1735, k. o. ..., zakoncema A. A. in B. B., ki sta prednostno pravico po Zakonu o gozdovih (v nadaljevanju ZG) uveljavljala kot "lastnik, katerega zemljišče meji na gozd, ki se prodaja”. Prodaje tega zemljišča tožnici, ki je prednostno pravico uveljavljala kot kmetijska organizacija, ki ji je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti (po Zakonu o kmetijskih zemljiščih, v nadaljevanju ZKZ), in kot drug lastnik, katerega gozd je najbližje gozdu, ki se prodaja (po ZG), ni odobrila. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je tožničino pritožbo zavrnilo.

2. Upravno sodišče je v obrazložitvi izpodbijane sodbe pritrdilo toženki, da je deseti odstavek 47. člena ZG treba razlagati tako, da sta "lastnik, katerega zemljišče meji na gozd, ki se prodaja", tudi zakonca, ki predkupno pravico uveljavljata skupaj (s skupno izjavo o sprejemu ponudbe), pri čemer ni pomembno, ali je zemljišče, ki meji na gozd, ki se prodaja, njuno skupno ali posebno premoženje. Kajti ni absolutne povezave med tem, v katero premoženjsko maso sodi zemljišče, na podlagi katerega se uveljavlja predkupna pravica, in tem, v katero premoženjsko maso bo sodilo zemljišče, ki se kupuje. Za odplačno med trajanjem zakonske zveze pridobljeno premoženje že po zakonu velja domneva, da šteje za skupno, kar pomeni, da bi tudi uveljavljanje predkupne pravice samo enega od zakoncev v tem primeru lahko vodilo do nastanka skupnega premoženja. Skupna izjava zakoncev o sprejemu ponudbe sicer že sama po sebi kaže na njun namen, da se takšno premoženje tudi ustvari. Podobno stališče sta Vrhovno in Upravno sodišče že zavzela v zadevah X Ips 737/2008, II U 496/2016, I U 1340/2016.

3. Zoper izpodbijano sodbo je tožnica (v nadaljevanju predlagateljica) na Vrhovno sodišče vložila obravnavani predlog, v katerem predlaga dopustitev revizije glede vprašanj:

1.Ali bi moral biti v tej zadevi uporabljen 77. člen ZD, ki definira, kaj predstavlja posebno premoženje zakonca?

2.Ali je bil v tej zadevi pravilno uporabljen 78. člen ZD, ki določa, da zakonec, katerega last je tako premoženje, samostojno izvaja lastninsko pravico?

3.Ali je v tej zadevi Upravno sodišče RS storilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (in sicer kršitev določb o nesporno ugotovljenih oziroma o neprerekanih dejstvih skladno z drugim odstavkom 240. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1)?

4.Ali je v tej zadevi Upravno sodišče RS storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1?

5.Ali je v tej zadevi Upravno sodišče RS pravilno uporabilo določbo 47. člena ZG, ki določa vrstni red predkupnih upravičencev?

4.Predlagateljica vztraja, da je okoliščina, ali je zemljišče, na podlagi katerega zakonca uveljavljata predkupno pravico, skupno ali posebno premoženje, pravno pomembna. Meni, da bi lahko zakonca A. A. in B. B. v tem primeru predkupno pravico skupaj uveljavljala le, če bi bila oba tudi lastnika zemljišča ob gozdu, ki se prodaja - bodisi zemljiškoknjižna (kar nista) ali pa bi bilo to zemljišče skupno premoženje. Če ta pogoj ni izpolnjen, bi morala UE odobritev pravnega posla na podlagi takšne skupne izjave zavrniti in prodajo odobriti naslednjemu v vrsti (to je predlagateljica). Zatrjuje, da gre za pomembno pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, odločitev Upravnega sodišča pa odstopa od novejše sodne prakse istega sodišča - zadev I U 1079/2021 in II U 496/2016 ter od sodbe Vrhovnega sodišča v zadevi X Ips 32/2018. Izpodbijano stališče Upravnega sodišča nasprotuje tudi namenu zakona, kot opredeljenem v 1. členu ZG, in posega v predlagateljičino pravno varnost. Odločitev o reviziji bo pomembno vplivala na transakcije, ki se dnevno dogajajo pred upravnimi organi in imajo vpliv na premoženjsko maso vpletenih subjektov, ki želijo kupiti gozdna zemljišča.

5.Predlog je delno utemeljen.

6.Vrhovno sodišče ugotavlja, da so pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP

izpolnjeni glede petega vprašanja, ki se nanaša na razlago desetega odstavka 47. člena ZG. Predlagateljica z njim v bistvu sprašuje, ali v primeru, ko prednostno pravico na tej podlagi (kot lastnik, katerega zemljišče meji na gozd, ki se prodaja, uveljavljata oba zakonca) zakonca uveljavljata skupaj, zadošča, da pogoje za predkupnega upravičenca izpolnjuje zgolj eden izmed njiju. Predlagateljica je v tej zvezi izkazala neenotno sodno prakso Upravnega sodišča, Vrhovno sodišče pa se s tem vprašanjem z vidika razlage ZG še ni ukvarjalo. Vprašanje tudi presega pomen konkretne zadeve, saj je pomembno za vnaprej nedoločeno število primerov - odgovor nanj bo tako upravnim organom in Upravnemu sodišču, kakor tudi potencialnim predkupnim upravičencem, pomagal razjasniti, kdaj je dopustno, da zakonca predkupno pravico po 47. členu ZG uveljavljata skupaj. Po obrazloženem je vprašanje pomembno iz razlogov zagotovitve enotne uporabe prava in razvoja prava preko sodne prakse. Zato ga je Vrhovno sodišče dopustilo.

7.V preostalem delu, torej glede ostalih vprašanj, ki niso navedena v izreku tega sklepa, revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Vrhovni sodnik Peter Golob je glasoval proti sprejeti odločitvi (sedmi odstavek 324. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

-------------------------------

1V upravnem sporu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne določa drugače (prvi odstavek 22. člena ZUS-1).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o gozdovih (1993) - ZG - člen 47

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.