Jedro

Plačilo prispevka za rezervni sklad je zakonska obveznost etažnega lastnika (119. člen SPZ). Toženec je po podatkih zemljiške knjige lastnik stanovanja. Dejstvo, da to stanovanje zaseda druga oseba in da toženec stanovanja v obdobju, ki ga zajema tožbeni zahtevek, zato ni mogel uporabljati, se tožnikov ne tiče. V izreku sodbe se je primerila procesna napaka, zaradi katere izrek sodbe nasprotuje samemu sebi in obrazložitvi sodbe. Sodišče je namreč tožencu naložilo, da mora dolgovani znesek plačati tožeči stranki, ki jo predstavlja skupaj sedem tožnikov, hkrati pa je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnikov D. D. in J. J., ker je ugotovilo, da nista etažna lastnika. Glede na obrazložitev sodbe je jasno, da toženec dolguje plačilo samo ostalim petim tožnikom.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se v prvi vrstici za besedilom: „tožeči stranki“ doda besedilo: „(A. A., B. B., C. C., D. D. in E. E.)“.

II. Sicer se pritožba zavrne in se v preostalem izpodbijanem delu (I. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženec plačati tožnikom 469,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter jim povrniti 110,00 EUR pravdnih stroškov z obrestmi. Tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na tožnika M. M. in J. J., je zavrnilo.

2. Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožil toženec. Sodišču prve stopnje očita neupoštevanje navedb in dokazov, bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno razsojo glede lastništva stanovanja. Ponavlja, da je še vedno v teku izvršilni postopek, zaradi česar tožniku doslej ni uspelo pridobiti stanovanja v last in posest. Sodišče načrtno zavlačuje z izročitvijo stanovanja tožniku, zato je samo dolžno kriti stroške v zvezi s stanovanjem. Tožniku je onemogočen dostop do stanovanja, tudi ključev ni prejel, zato stanovanja ne more uporabljati, niti prodati ali oddati. Z večino terjatev tožnikov ni bil seznanjen, niti ni bil udeležen pri njihovem nastanku, zato ni odgovoren za njihovo plačilo.

3. Tožniki v odgovoru na pritožbo predlagajo njeno zavrnitev in pritrjujejo razlogom izpodbijane sodbe.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Toženec v pritožbi ponavlja trditve, na katere mu je obširno in pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi. Plačilo prispevka za rezervni sklad je zakonska obveznost etažnega lastnika (119. člen Stvarnopravnega zakonika). Toženec je po podatkih zemljiške knjige lastnik stanovanja - posameznega dela št. 10 v stavbi na Ulici 6. Dejstvo, da to stanovanje zaseda druga oseba in da toženec stanovanja v obdobju, ki ga zajema tožbeni zahtevek, zato ni mogel uporabljati, se tožnikov ne tiče. Kot že navedeno, toženčeva obveznost izvira iz njegove etažne lastnine. Zapleti v izvršilnem postopku, na katere se sklicuje toženec, so za to pravdo brez pomena. Za pospešitev izvršilnega postopka ima toženec na voljo druga pravna sredstva, ne more pa toženec z zahtevano izročitvijo stanovanja v posest pogojevati izpolnitve obveznosti, ki mu jo nalaga izpodbijana sodba.

6. Pritožbeni razlogi, ki jih uveljavlja toženec, torej niso utemeljeni. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je bilo v postopku na prvi stopnji pravilno uporabljeno materialno pravo. Pač pa se je v izreku sodbe primerila procesna napaka, zaradi katere izrek sodbe nasprotuje samemu sebi in obrazložitvi sodbe. Sodišče je namreč tožencu naložilo, da mora dolgovani znesek plačati tožeči stranki, ki jo predstavlja skupaj sedem tožnikov, hkrati pa je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnikov D. D. in J. J., ker je ugotovilo, da nista etažna lastnika. Glede na obrazložitev sodbe je jasno, da toženec dolguje plačilo samo ostalim petim tožnikom. Ugotovljeno nasprotje, ki predstavlja absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), je v pritožbenem postopku mogoče odpraviti, zato je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo v I. točki izreka ustrezno spremenilo oziroma dopolnilo (šesta alineja 358. člena ZPP), tako da se odločitev nanaša samo na izrecno naštetih pet tožnikov. V preostalem je pritožbo zavrnilo in prvo sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

7. Stroški pritožbenega postopka niso bili priglašeni.