Jedro

Ne gre za bistveno kršitev pravil postopka, če delodajalec pri sprejemanju programa razreševanja trajnih presežkov ni v pisni obliki posredoval programa sindikatu oz svetu delavcev, če je pri samem sprejemanju programa sindikat sodeloval, vendar ni odigral svoje vloge in se ni aktivno vključil v postopek, ampak je ostalo le pri medsebojnem informiranju. Tudi če sodelovanje sindikata ne bi bilo zagotovljeno, bi lahko šlo le za relativno bistveno kršitev pravil postopka (ne pa absolutno), kar pomeni, da bi bilo treba ugotavljati, ali je ta pomanjkljivost bistveno vplivala ali bi lahko vplivala na zakonitost sprejema programa in na zakonitost individualnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožbenemu zahtevku tožnice ugodilo in razveljavilo sklep generalnega direktorja tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja in sklep delavskega sveta z dne 11.6.1991, s katerim je bil ugovor tožnice zavrnjen. Ugotovilo je, da se tožnici nadaljuje delovno razmerje s polnim delovnim časom na delovnem mestu "lepilec sornikov" za obdobje od vključno 5.4.1992 do 24.1.1993 ter ji je toženec dolžan plačati prikrajšanje pri osebnem dohodku za čas nezakonite odsotnosti z dela, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posameznih mesečnih akontacij OD do končnega plačila, ji plačati za isto obdobje prispevke in dajatve in ji obdobje odsotnosti z dela vpisati v delovno knjižico ter ji povrniti tudi stroške postopka v višini 65.025,00 SIT, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 16.4.1997 dalje do plačila in sodne takse v višini 900,00 SIT, vse v 8 dneh pod izvršbo.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, pri čemer naj šteje pritožbene stroške za nadaljnje stroške postopka.

Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem prereka pritožbene navedbe in predlaga, da se pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrne, toženi stranki pa naloži plačilo tožnici povzročenih nadaljnjih stroškov pritožbenega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je razveljavilo izpodbijana sklepa, na podlagi katerih je tožnici prenehalo delovno razmerje kot trajno presežni delavki zato, ker je ugotovilo, da sindikat ni sodeloval v postopku ugotavljanja trajno presežnih delavcev, kar je po oceni sodišča prve stopnje tako huda kršitev predpisanega postopka, ki ima že sama po sebi za posledico nezakonitost konkretnih sklepov o prenehanju delovnega razmerja. Zato sodišče ni preučevalo vsebine programa, ampak je zgolj ugotovilo, da program ni bil sprejet po postopku, ki ga določa zakon in kolektivna pogodba, v posledici tega pa je razveljavilo tudi individualni sklep o prenehanju delovnega razmerja.

Pritožbeno sodišče se z navedenim pravnim razlogovanjem sodišča prve stopnje ne strinja. V 35. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur.l. RS št. 14/90, 5/91), ki je veljal v času nastanka spornega razmerja, je bilo določeno, da je bil dolžan poslovodni organ oz.

delodajalec zagotoviti sodelovanje delavskega sveta ali drugega organa, ki je predstavljal delavce in predstavnikov sindikata pri pripravi in sprejemanju programa. Sindikati so sodelovali pri pripravi programa s svojimi stališči, mnenji in predlogi, ki so jih posredovali zgoraj navedenim organom. Organ upravljanja oz.

delodajalec je moral obravnavati njihova stališča, mnenja in predloge ter se do njih opredeliti pred sprejemom programa. Če je organ upravljanja oz. delodajalec sprejel program in pri tem ni upošteval stališč, mnenj in predlogov sindikatov so lahko sindikati, delavski svet ali drug organ, ki je predstavljal delavce, če je šlo za prenehanje potreb po delu večjega števila delavcev, sprožili postopek pred arbitražno komisijo. Če organi delavskega predstavništva v roku 8 dni niso sprožili postopka pred arbitražno komisijo, se je pač štelo, da je bil program sprejet. Zakonodajalec je s to določbo zagotovil obveznost sodelovanja organov delavskega predstavništva, med katere spadajo tudi sindikati, pri sprejemanju programa razreševanja presežnih delavcev, vendar pa 35. člen citiranega zakona ni dajal sindikatu le pravice, ampak je zahteval tudi njegovo aktivno sodelovanje pri sprejemanju programa razreševanja presežnih delavcev.

Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje je pri sprejemanju programa razreševanja presežnih delavcev sodeloval sindikat, kar je potrdila v dokaznem postopku zaslišana priča, predsednik sindikata v spornem obdobju xy.Med predstavniki sindikata in delodajalcem so v postopku sprejemanja programa razreševanja presežnih delavcev potekali pogovori, vendar se sindikat ni aktivno vključil v sam postopek, ampak je ostalo le pri medsebojnem informiranju. Ta dogovarjanja so ostala nezapisana, saj predstavniki sindikata o teh neformalnih sestankih niso pisali zapisnika, kar je potrdil tudi v sodnem postopku zaslišani predsednik sindikata. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ocenjuje, da so bila v postopku sprejemanja programa trajno presežnih delavcev pri toženi stranki ustrezno spoštovana določila 35. člena ZDR s tem, da je bila sindikatu delavcev dana možnost sodelovanja s stališči, mnenji in predlogi, ki seveda za delodajalca niso obvezujoča, vendar pa sam sindikat ni odigral svoje vloge. Zato po zaključku pritožbenega sodišča ni mogoče govoriti o absolutni bistveni kršitvi pravil postopka, če delodajalec pri sprejemanju programa razreševanja trajnih presežkov ni v pisni obliki posredoval programa sindikatu oz.

svetu delavcev, zlasti še ob dejstvu, da je pri samem sprejemanju programa razreševanja trajnih presežkov sindikat sodeloval, saj so potekali med toženo stranko in njim dogovori, zlasti o tem, kateri pogoji naj se upoštevajo pri oceni delovne uspešnosti, tako da bi bila ocena posameznega delavca čimbolj objektivna. Sicer pa tudi, če bi šlo za kršitev postopka pri sprejemanju programa razreševanja presežnih delavcev v posledici nesodelovanja sindikata, bi v takem primeru po oceni pritožbenega sodišča lahko govorili le o relativni kršitvi, kar pa pomeni, da bi bilo treba ugotavljati, ali je ta pomanjkljivost bistveno vplivala ali bi lahko vplivala na zakonitost sprejema programa, posledično temu pa tudi na zakonitost individualnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja.

V zvezi z vprašanjem sodelovanja organov delavskih predstavništev (sindikatov, sveta delavcev ali delavskega zaupnika) pri sprejemu programa razreševanja odvečnih delavcev, je potrebno opozoriti tudi na tisto določilo zakona, ki daje tem organom pravico, da sprožijo postopek pred arbitražno komisijo v roku 8 dni, če organ upravljanja oz. delodajalec pri sprejemu programa ne upošteva njenih stališč, mnenj in predlogov in to v primeru, če gre za prenehanje potreb po delu večjega števila delavcev. Če tega ne storijo ali, če arbitražna komisija v nadaljnjih 8 dneh po imenovanju ne odloči, se šteje, da je program sprejet. Z navedeno ureditvijo je dana možnost aktivne vloge sindikatov, res pa je, da zakon določa kratke roke, vendar je to potrebno glede na nujnost potreb prestrukturiranja delodajalcev v ekonomskem, tehnološkem in strukturalnem smislu. Ker iz podatkov spisa ne izhaja ali je šlo pri toženi stranki za večje število delavcev, kar bi pomenilo, da velja tudi za obravnavani primer obveznost sindikata po 5. odst. 35. člena ZDR, pa pritožbeno sodišče s citiranjem navedene določbe le dodatno argumentira stališče o aktivni vlogi sindikata pri teh postopkih.

Upoštevajoč pravno ureditev o zagotavljanju sodelovanja organov delavskega predstavništva pri reševanju trajno presežnih delavcev s poudarkom na njihovo aktivno vlogo še v fazi sprejemanja programa razreševanja trajno presežnih delavcev pri delodajalcu, tudi ni mogoče dopustiti, da se delavec začne šele tekom sodnega postopka, ko zahteva varstvo svojih individualnih pravic, sklicevati na nesodelovanje sindikata. Če pa se to že zgodi, mora sodišče presoditi, kakšne posledice bi to za zakonitost individualnega sklepa imelo, saj gre pri nesodelovanju sindikata za relativno kršitev pravil postopka.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo obravnavanje, saj je zaradi zmotne uporabe materialnega prava ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

Sodišče prve stopnje naj v ponovnem postopku po vsebini odloči o zakonitosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 3. odst. 166. člena ZPP.