Jedro

Tožena stranka tako nima prav, ko navaja, da bi se najprej morali poplačati stroški, nato pogodbene obresti, nato glavnica in končno še zamudne obresti. Pred glavnico se namreč poplačajo vse obresti, tako pogodbene kot zamudne, tako da ta pritožben navedba ni utemeljena.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II.Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo v roku 15-tih dni od pravnomočnosti sodbe plačati stranskemu intervenientu 84.525,87 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 10. 2021 dalje in izvršilne stroške v višini 220,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od devetega dne po vročitvi sklepa o izvršbi toženi stranki do plačila (I. točka izreka) in toženi stranki naložilo povračilo stroškov stranskega intervenienta v višini 4.328,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude do plačila (II. točka izreka).

2.Zoper to sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in predlagala, naj višje sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in v zadevi samo odloči oziroma jo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglasila je tudi stroške pritožbenega postopka.

3.Tožeča stranka in stranski intervenient na pritožbo nista odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pravdni stranki sta sklenili pogodbo o kreditu RV 5200/2018 z dne 15. 5. 2018, kar med pravdnima strankama ni sporno. Vtoževani zahtevek se nanaša na preostanek neplačane glavnice v višini 78.418,31 EUR, zamudne obresti za čas od 1. 2. 2020 ter nadaljnje obresti od vložitve predloga za izvršbo dalje.

6.Tožena stranka v pritožbi navaja, da je v vseh svojih vlogah jasno in nedvoumno navedla, da prereka in v celoti nasprotuje navedbam tožeče stranke, v kolikor se z njimi ne strinja, pri čemer je jasno poudarila, da dejstev, ki jih morebiti ne bi izrecno zanikala ali bi jih morebiti zanikala brez navajanja razlogov ter namen njihovega zanikanja ne izhaja iz navedb tožene stranke, ni mogoče šteti za priznana, saj se tožena stranka do teh dejstev ni opredelila le iz razloga, ker jih ne pozna.

7.Taka navedba v vsaki od vlog je zgolj floskula in zato neupoštevna. Ob tem je tožeča stranka že v dopolnitvi tožbe kot tudi v nadaljnji vlogi jasno pojasnila, kako je obračunala kredit in kaj sploh predstavlja njen zahtevek, poleg tega pa je predložila tudi ustrezna dokazila glede obstoja terjatve in obračuna zamudnih obresti, kot je to ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Iz tega pa izhaja, da je sodišče prve stopnje odločalo o zelo konkretiziranem in dokumentiranem zahtevku, tožena stranka pa je iz vlog tožeče stranke tudi spoznala vsa relevantna pravna dejstva in bi jim lahko tudi opredeljeno ugovarjala, česar pa ni storila, tega bremena pa se ne more razbremeniti zgolj s prazno navedbo, da dejstev ne pozna.

8.Ugovarjala je zgolj višini obrestne mere zamudnih obresti, ki jih je tožeča stranka obračunavala po obrestni meri 4,5 %. Tožena stranka ima sicer prav, da to ni v skladu s pogodbo, saj bi tožeča stranka glede na pogodbeni dogovor, ki ga priznava tudi tožena stranka, smela obračunavati višje zamudne obresti, in sicer v višini, kot so določene z zakonom, torej 8 %, ne le 4,5 %. Čeprav torej tak obračun ni popolnoma v skladu s pogodbo, saj bi tožeča stranka lahko zahtevala več, pa je tako obračunavanje zamudnih obresti po nižji obrestni meri, kot bi bila sicer dopustna, le v korist toženi stranki, kot je pravilno odločilo že sodišče prve stopnje in v zvezi s tem tožena stranka niti nima interesa za pritožbo. Vsekakor pa ni podlage, da bi sodišče tožeči stranki prisodilo več, kot pa sama zahteva.

9.V skladu z 288. členom Obligacijskega zakonika - OZ se takrat, ko dolžnik poleg glavnice dolguje tudi obresti in stroške, ti vračunavajo tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica. Tožena stranka tako nima prav, ko navaja, da bi se najprej morali poplačati stroški, nato pogodbene obresti, nato glavnica in končno še zamudne obresti. Pred glavnico se namreč poplačajo vse obresti, tako pogodbene kot zamudne, tako da ta pritožben navedba ni utemeljena.

10.Tožena stranka pa ni postavila nobenih drugih konkretnih trditev, kaj naj bi bilo narobe z vtoževanimi obrestmi. V odsotnosti kakršnihkoli konkretnejših navedb, ki jih tožena stranka ni podala niti v postopku pred sodiščem prve stopnje, pa bolj podroben odgovor višjega sodišča niti ni mogoč.

11.Vračunavanje je bilo torej pravilno, konkretizirano navedena pritožba glede višine zamudnih obresti, ki ne znašajo le 4,5 %, pa ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

12.Glede na navedeno je višje sodišče, ki tudi ni našlo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

13.Tožena stranka, ki s pritožbo ni uspela, bo morala na podlagi 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka.