Jedro

Dejstvo, na katerega predkupni upravičenec opira predkupno pravico, mora obstajati ob sprejemu ponudbe.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo na podlagi drugega odstavka 22. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) odobrila pravni posel po prodajni pogodbi z dne 18. 5. 2015 med prodajalkama A.A. in B.B. in kupcem C.C. (prizadete stranke v tem upravnem sporu), katere predmet so tam navedene nepremičnine, za skupno kupnino 54.000,00 EUR (2.a točka izreka) in zavrnila tožničino zahtevo za odobritev pravnega posla nakupa navedenih nepremičnin za isto kupnino (2.b točka izreka). Iz obrazložitve odločbe izhaja, da sta A.A. in B.B. za predmetne nepremičnine podali ponudbo za prodajo, ki je bila objavljena na oglasni deski toženke od 10. 3. 2015 do vključno 9. 4. 2015. V zakonskem 30 dnevnem roku za sprejem ponudbe in uveljavitev pravice nakupa za predmetne nepremičnine sta ponudbo sprejela C.C. in tožnica in oba uveljavljala prednostno pravico pri nakupu iz 2. točke prvega odstavka 23. člena ZKZ, ki jo ima kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj. Toženka ugotavlja, da pogoja pridobivanja pomembnega dela dohodka iz kmetijske dejavnosti ne izpolnjuje nobeden od njiju, zato lahko na podlagi četrtega odstavka 23. člena ZKZ prodajalec proda kmetijsko zemljišče vsakomur, ki je sprejel ponudbo pravočasno in na način, predpisan s tem zakonom, če sklenjeno pogodbo odobri upravna enota v skladu z 22. členom tega zakona. Ker je C.C. s prodajalkama sklenil kupoprodajno pogodbo dne 18. 5. 2015, je toženka odobrila pravni posel, sklenjen z njim ter zavrnila pravni posel, sklenjen s tožnico.

2. Drugostopenjski organ je zavrnil tožničino pritožbo zoper izpodbijano odločbo. Med drugim navaja, da prvostopenjski organ ni ravnal v nasprotju z materialnim predpisom, ko morebitnega izpolnjevanja merila iz 4. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ ni ugotavljal, saj tožnica ni navajala, prav tako pa to tudi ne izhaja iz dokumentov obravnavane zadeve, da bi kadarkoli v postopku do izdaje izpodbijane odločbe pri toženki na zapisnik podala izjavo v smislu 4. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ. Sklicuje se na sodbo Upravnega sodišča RS I U 650/2012, iz katere izhaja, da mora sprejemnik ponudbe pogoje, na podlagi katerih uveljavlja svojo predkupno pravico, izpolnjevati že ob sprejemu ponudbe, tožnica pa je svojo izjavo podala po tem, ko je sprejela ponudbo za nakup predmetnih nepremičnin, kar pomeni, da v času sprejema ponudbe pogojev, na podlagi katerih je uveljavljala svojo predkupno pravico, še ni izpolnjevala.

3. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da ne drži ugotovitev, da do izdaje izpodbijane odločbe ni podala izjave v smislu 4. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ. Sklicuje se na izjavo, podano na zapisnik dne 24. 8. 2015. Priznava, da v letu 2014 ni izpolnila dohodkovnega pogoja za priznanje statusa kmeta, ga je pa že naslednje leto. Pojasnjuje, da leta 2014 zgradili hlev za 50 glav živine, katerih število namerava še povečati, za kar potrebuje kmetijska zemljišča, ki so predmet prodaje. Na njih bi pridelovala koruzo za silažo in za zrnje, s čimer bi hranila živino. S tem, ko je sprejela ponudbo za prodajo, je verjetno izkazala, da bo s kmetijskimi zemljišči, ki jih bo še pridobila, iz naslova kmetijske dejavnosti pridobivala pomemben del dohodka, torej izpolnjevanje pogoja za priznanje statusa kmeta. Toženka tožničine izjave ni preverila niti z vidika izpolnjevanja pogojev za priznanje statusa kmeta po 4. alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ, zato je ostalo dejansko stanje nepopolno in nepravilno ugotovljeno. Kršene so tudi določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj ne samo, da toženka ni upoštevala vseh tožničinih izjav, ki so vplivale na odločitev, tožnico bi morala v skladu z določbo četrtega odstavka 7. člena ZUP pri podaji izjave z dne 24. 8. 2015 opozoriti na odpravo pomanjkljivosti, če je menila, da mora v zvezi z izpolnjevanjem pogojev še kaj dodatnega storiti oz. predložiti še kakšne listine. Tožnica je že ob sprejemu ponudbe zatrjevala, da uveljavlja predkupno pravico kot kmet, katerega zemljišče meji na zemljišče, ki je naprodaj, torej je že zatrjevala, da ima status kmeta, zaradi česar bi moral prvostopenjski organ to dejstvo presojati in ugotavljati tudi po 4. alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ. Predlaga ugoditev tožbi, odpravo izpodbijane odločbe, vrnitev zadeve toženki v ponovni postopek in povrnitev stroškov postopka.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V zadevi je sporno, ali je tožnica pri nakupu predmetnega kmetijskega zemljišča utemeljeno uveljavljala predkupno pravico po 2. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ, kot kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj, kar je v obravnavnem primeru odvisno od odgovora na vprašanje, ali je tožnica izkazala, da je kmet v smislu tega zakona.

6. V zadevi ni sporno, da tožnica v smislu tega zakona v času sprejema ponudbe ni izpolnjevala pogoja pridobivanja pomembnega dela dohodka iz kmetijske dejavnosti (1. alineja prvega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 24. člena ZKZ), sporno pa je, ali je izpolnila pogoj iz 4. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ, ki določa, da je kmet v smislu tega zakona tudi fizična oseba, ki da izjavo na zapisnik pri upravni enoti, da bo sama ali s pomočjo drugih obdelovala kmetijska zemljišča, za katera izkaže, da jih bo pridobila, da bi iz kmetijske dejavnosti na teh zemljiščih pridobivala pomemben del dohodka, in izpolnjuje pogoj glede usposobljenosti iz tretjega odstavka tega člena.

7. Sodišče pritrjuje toženki, da tožnica izpolnjevanja navedenega pogoja ni izkazala. Upravnosodna praksa je enotna, da mora dejstvo, na katerega predkupni upravičenec opira predkupno pravico, obstajati ob sprejemu ponudbe (sodbe naslovnega sodišča I U 1519/2010, I U 650/2012 in druge). Torej, ko je podlaga za uveljavljanje predkupne pravice izjava, dana na podlagi četrte alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ, mora biti ta dana najkasneje ob sprejemu ponudbe. Tožnica ni izkazala, da bi v obravnavanem primeru pred sprejemom ponudbe tako izjavo podala. Izjava, dana na zapisnik 24. 8. 2015, torej po tem, ko je tožnica ponudbo za nakup predmetnih zemljišč že podala in jo je ponudnica sprejela, torej ko je že sklenila pogodbo za nakup predmetnih zemljišč pod odložnim pogojem, zato na drugačno odločitev ne vpliva, ne glede na njeno vsebino. Tožbeni ugovor, da bi morala toženka navedeno izjavo presojati in ugotoviti, da je izpolnjen pogoj iz četrte alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ, zato ni utemeljen, kar je tožnici pravilno pojasnil tudi drugostopenjski organ. Glede na navedeno stališče, da bi morala tožnica izjavo na podlagi četrte alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ podati najkasneje ob sprejemu ponudbe, tudi dopolnjevanje izjave z dne 24. 8. 2015 ne bi moglo vplivati na odločitev, zato je tudi neutemeljen tožbeni ugovor, da je bila kršena določba četrtega odstavka 7. člena ZUP. Sprejem ponudbe sam pa ne more pomeniti izjave, dane na podlagi 4. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ, kot napačno zatrjuje tožnica.

8. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ker v tožbi niso navedena nova dejstva ali dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev v zadevi, je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

9. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.