Jedro

Tožena stranka je dokazni predlog za zaslišanje priče podala na glavni obravnavi, ne da bi navedla, o katerem pravno relevantnem dejstvu naj bi priča izpovedala; prav tako ni zatrjevala, da bi predlagana priča o zadevi sploh vedela kaj povedati. Zato je sodišče predlaganega dokaza utemeljeno ni izvedlo.

Obrazložitev

Revizija se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. Tožeča stranka je od toženih strank zahtevala plačilo odškodnine zaradi nezakonitega izkopavanja gramoza. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo odločilo, da je tožbeni zahtevek po temelju utemeljen in da se odločitev o stroških pridrži za končno odločbo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in vmesno sodbo sodišča prve stopnje glede tretje tožene stranke s sklepom razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sicer je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Navedbe revidentk

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje sta prva in druga toženka vložili revizijo zaradi bistvene kršitve določbe pravdnega postopka. Sodišče je kljub predlogu toženk, da se zasliši A. K. ml., F. K., A. D. st., A. K. st. ter K. K., zaslišalo le A. K. ml., čeprav je pooblaščenka tožencev na zadnjem naroku za glavno obravnavo dne 5. 12. 2006 navedla le, da ne vztraja pri zaslišanju dedinj po pok. A. K. ml. Ker sodišče ni odločalo o dokaznem predlogu tožene stranke za zaslišanje A. D. st. in A. K. st. in ker neizvedbe predlaganih dokazov ni obrazložilo, je podana bistvena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navedene procesne kršitve sta revidentki izpostavili že v pritožbi, vendar se je pritožbeno sodišče do njih opredelilo le pavšalno. Zaradi navedenega toženki v pravdi nista imeli možnosti dokazati, da njun pravni prednik A. K. ni opravljal nezakonitega izkopa in odvoza gramoza in da tega tudi ni nikomur naročil ne dovolil, temveč da je naročil le sanacijo (gramozne) jame in ureditev ceste z gramozom, vse na njegovi parceli št. 1964 k.o. ... Predlagata, da revizijsko sodišče sodbo (in sklep) sodišča druge stopnje in sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na prvo in drugo toženko, razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi tožeča stranka od toženih strank zahteva plačilo odškodnine, ker je tožena stranka z nezakonitim izkopavanjem gramoza posegla v lastninsko pravico države (17. člen Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS št. 31/93) v povezavi s 154. členom Zakona o obligacijskih razmerjih). Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku ugotovilo, da sta za izkop odgovorna A. K. in A. D. s. p. ter da je njuna odgovornost na podlagi 207. člena ZOR solidarna.

7. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke v delu, ki se nanaša na tretje toženo stranko, v preostalem delu pa je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo vmesno sodbo sodišča prve stopnje.

8. Iz pravice do kontradiktornega postopka načeloma res izhaja pravica do izvedbe predlaganih dokazov, vendar pa lahko sodišče izvedbo npr. nerelevantnih ali očitno neprimernih dokazov zavrne. Stranka nosi odgovornost, da ob predlogu dokaza razločno pojasni, katero dejstvo naj bi se s tem dokazom ugotavljalo in zakaj naj bi bil dokaz relevanten. Toženi stranki v reviziji navajata, da bi moralo sodišče odločiti tudi o njunem dokaznem predlogu za zaslišanje A. D. st. in priče A. K. st., s čimer bi jima bila dana možnost dokazati, da njun pravni prednik A. K. ni opravljal nezakonitega izkopa in odvoza gramoza.

9. Zaslišanje prič je namenjeno dokazovanju pravno pomembnih trditev (prim. prvi odstavek 7. člena ZPP). Načeloma je pritrditi revidentkama, da sodišče prve stopnje neizvedbe predlaganih dokazov ni posebej obrazložilo, vendar pa Vrhovno sodišče ugotavlja, da kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Tožena stranka je dokazni predlog za zaslišanje A. D. st. podala na glavni obravnavi 17. 6. 2005, pri čemer pa ni navedla o katerem pravno relevantnem dejstvu naj bi priča izpovedala. Tožena stranka ni trdila, da bi predlagana priča o zadevi sploh vedela kaj povedati. Glede A. K. st., ki naj bi izpovedal o stanju zemljišča v kritičnem času, pa je pooblaščenka tožene stranke v dopisu z dne 13. 12. 2005 pojasnila, da sedaj že pokojni A. K. (zaslišan v postopku), ni imel očeta ali sina z enakim imenom. Toženi stranki tudi v pritožbi omenjenega očitka sploh nista izpostavili, zato se višjemu sodišču do njega ni bilo treba izrecno opredeliti. Izhaja pa iz obrazložitve sodbe višjega sodišča v drugem odstavku na strani 3, da je pritožbeno sodišče presojalo izpeljani dokazni postopek in dokazno oceno sodišča prve stopnje, ter obrazloženo zavrnilo pritožbeni očitek tožene stranke o selektivni in napačni oceni dokazov.

10. Ker je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno in ker uveljavljani revizijski razlog ni podan, je bilo treba revizijo tožencev na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.