Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V predmetni zadevi je bil tožnici kot solastnici obstoječega objekta odmerjen komunalni prispevek zaradi izboljšanja opremljenosti zemljišča z novo zgrajeno kanalizacijo. Tožnica je že tekom upravnega postopka ugovarjala, da je bil predmetni objekt že pred uveljavitvijo odloka priključen na navedeno komunalno opremo, torej da ni prišlo do izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča. Ker se toženka do tega tožničinega ugovora ni opredelila, izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev pravil postopka.
I. Tožbi se ugodi tako, da se odločba Mestne občine Kranj št. 351-0143/2008-33-48/15 z dne 24. 11. 2015 odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
1. Toženka je z izpodbijano odločbo odločila, da se tožnici za njen solastniški delež na stavbi ..., zgrajeni na zemljišču parc. št. 84/2 k.o. ..., odmeri komunalni prispevek za kanalizacijo v višini 2.047,29 EUR, ki se zmanjša za priznano olajšavo v višini 66,50 % (1. točka izreka). Komunalni prispevek z upoštevano olajšavo znaša 685,84 EUR (2. točka izreka), ki ga je tožnica dolžna plačati v 24 mesečnih obrokih po 28,58 EUR na navedeni podračun toženke (3. točka izreka), za katerega bo Urad za finance toženke vsak mesec poslal položnico (4. točka izreka). Odločila je še, da ni stroškov postopka (5. točka izreka).
2. V obrazložitvi odločbe je med drugim navedeno, da je toženka v delu naselja Primskovo sever zgradila kanalizacijsko omrežje, zaradi česar je omogočena priključitev tožničinega objekta. Ker je s tem izboljšana komunalna opremljenost navedenega stavbnega zemljišča oz. objekta, je podana podlaga za odmero komunalnega prispevka iz sedmega odstavka 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) po uradni dolžnosti. Komunalni prispevek je odmerila na podlagi Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišča za komunalno opremljanje naselja Primskovo sever (Uradni list RS št. 24/08, v nadaljevanju Odlok Primskovo sever), saj obravnavana nepremičnina ne leži v obračunskem območju za kanalizacijo kasneje sprejetega Odloka o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za Mestno občino Kranj (Uradni list RS., št. 106/08 in naslednji, v nadaljevanju Odlok za MOK).
3. Upravni organ druge stopnje je zavrnil tožničino pritožbo.
4. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da toženka ni izkazala, na podlagi katerih dokumentov njena nepremičnina sploh sodi v obračunsko območje Odloka Primskovo sever, kar pomeni, da se je ne da preizkusiti.
5. Poleg tega opozarja, da je bil Odlok Primskovo sever sprejet 20. 2. 2008 in veljaven od 25. 3. 2008, torej po izgradnji kanalizacijskega omrežja, zaradi česar je nezakonit, saj za nazaj določa obveznost plačila komunalnega prispevka, kar je v nasprotju z Uredbo o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (v nadaljevanju Uredba). Pojasnjuje, da se je kanalizacijsko omrežje v naselju Primskovo sever začelo graditi že leta 2007, na podlagi gradbenega dovoljenja, izdanega v letu 2006, zgrajeno pa je bilo do konca leta 2007. V času gradnje je bil v veljavi Odlok o komunalnem prispevku v MOK (Uradni list RS št. 31/2003), ki je določal, da se v primeru, ko se v prostoru gradi nova komunalna oprema, stavbam, ki so že v prostoru in so se na to komunalno opremo priključile, komunalni prispevek za to komunalno opremo ne odmerja. V skladu s takratnimi predpisi je Komunala Kranj lastnikom stanovanjskih hiš v naselij Primskovo začela sproti izdajati soglasja za priključitev na kanalizacijo in sicer do ustne prepovedi izdajanja teh soglasij. S tem je bilo kršeno načelo prepovedi retroaktivne veljave pravnih aktov.
6. Navaja tudi razloge, zakaj meni, da je napačen in nezakonit obračun in višina komunalnega prispevka. Pojasnjuje, da je toženka navedene nepremičnine upoštevala v obeh programih opremljanja, čeprav je po Uredbi dopustno le eno obračunsko območje za posamezno vrsto opreme na celotnem območju občine, kar pomeni, da je toženka parcel in objektov, ki so vsebovani v programu Odloka Primskovo sever, ne bi smela upoštevati potem še v obračunskem območju za kanalizacijo v Odloku za MOK. Poudarja, da pri njej ne gre za izboljšavo komunalne opreme, saj je bila že pred sprejetjem Odloka Primskovo sever priključena na komunalno opremo. Odmera komunalnega prispevka zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča v primerih, ko je bil objekt že prej priključen na enako vrsto komunalne opreme, pa izključujeta tako ZPNačrt kot Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (v nadaljevanju Pravilnik za odmero) Predlaga odpravo izpodbijane odločbe oz. podrejeno odpravo izpodbijane odločne in vrnitev zadeve v ponovni postopek ter povrnitev stroškov postopka.
7. Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe kot neutemeljene ter predlaga zavrnitev tožbe.
8. Tožba je utemeljena.
9. Komunalni prispevek je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanka ali zavezanec plača občini (prvi odstavek 79. člena ZPNačrt). Občina zagotavlja gradnjo komunalne opreme (prvi odstavek 77. člena ZPNačrt), ki se financira iz komunalnega prispevka, proračuna občine, proračuna države in drugih virov (drugi odstavek 77. člena ZPNačrt). V občinskem prostorskem načrtu občina določi vrste komunalne opreme, ki jo je treba zgraditi po posameznih enotah urejanja prostora (prvi odstavek 73. člena ZPNačrt). Opremljanje stavbnih zemljišč pa se izvaja na podlagi programa opremljanja (prvi stavek prvega odstavka 74. člena ZPNačrt), ki ga občina sprejme na podlagi občinskega prostorskega načrta ali občinskega podrobnega prostorskega načrta (drugi odstavek 74. člena ZPNačrt). Podlaga za odmero komunalnega prispevka je v programu opremljanja, ki se po zakonu lahko sprejme za gradnjo nove komunalne opreme (prvi odstavek 75. člena ZPNačrt) ali pa za obstoječo komunalno opremo (tretji odstavek 75. člena ZPNačrt). V programu opremljanja so med drugim določena tudi obračunska območja posamezne vrste komunalne opreme (75. člen ZPNačrt) kot območja, na katerih se zagotavlja priključevanje na to vrsto komunalne opreme oz. območje njene uporabe (prvi odstavek 76. člena ZPNačrt). Obračunska območja se določijo tako za obstoječo komunalno opremo kot za vso predvideno novo komunalno opremo iz občinskega načrta razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto (drugi odstavek 76. člena ZPNačrt). Komunalni prispevek se namreč lahko odmeri za posamezno vrsto komunalne opreme pod pogojem, da se stavbno zemljišče nahaja v obračunskem območju te vrste komunalne opreme (tretji odstavek 79. člena ZPNačrt). Kadar se komunalni prispevek odmerja za potrebe gradnje, ga odmeri pristojni organ občinske uprave z odločbo na zahtevo zavezanca ali ko od upravne enote v zavezančevem imenu prejme obvestilo o popolnosti vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja (šesti odstavek 79. člena ZPNačrt). Kadar pa se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, izda pristojni organ občinske uprave odločbo po uradni dolžnosti (sedmi odstavek 79. člena ZPNačrt). Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo, ali ki povečuje neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost (80. člen ZPNačrt).
10. Ker se, kot rečeno, program opremljanja po ZPNačrt sprejme tudi za obstoječo komunalno opremo, to je tisto komunalno opremo, ki je (v času uveljavitve ZPNačrt) že zgrajena in predana izvajalcu javne službe (1. točka prvega odstavka Pravilnika o merilih), ni utemeljen tožničin ugovor, da je neveljaven, ker ima retroaktivno veljavo.
11. Tudi v takšnem primeru pa velja, da je lastnik obstoječega objekta lahko zavezanec za plačilo komunalnega prispevka le v primerih, ki jih določa 80. člen ZPNačrt, če se na novo priključuje na komunalno opremo ali če povečuje površino objekta ali spreminja njegovo namembnost. Sedmi odstavek 79. člena ZPNačrt, na katerem izpodbijana odločba temelji, je torej treba razlagati tako, da je razlog za izdajo take odločbe (zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo) za lastnika obstoječega objekta po vsebini lahko podan le, če se ta na novo priključuje na komunalno opremo, ali če povečuje površino objekta ali spreminja njegovo namembnost (80. člen ZPNačrt).
12. Izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo pomeni gradnjo tiste vrste komunalne opreme, na katero doslej lastnik ni mogel priključiti objekta oziroma mu ni bila omogočena njena uporaba (2. točka prvega odstavka 2. člena Pravilnika o merilih). Povedano drugače, zavezanci za plačilo komunalnega prispevka zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo niso tisti lastniki objektov, ki so se ob uveljavitvi (novih) pravnih podlag za odmero komunalnega prispevka lahko že zakonito priključili na komunalno opremo, saj tedaj ne gre (več) za izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča (podobno tudi sklep Vrhovnega sodišča RS X Ips 93/2013).
13. Navedeno v obravnavnem primeru pomeni, da gre za izboljšanje tožničinega stavbnega zemljišča, če tožnica ob uveljavitvi Odloka ni imela zakonite možnosti priključitve objekta na javno kanalizacijo. Priključitev na javno kanalizacijsko omrežje ureja Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne ter padavinske vode na območju Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 85/04), ki v 32. členu določa, da je priključitev na javno kanalizacijo obvezna povsod, kjer je ta že zgrajena in dolžina priključka ne presega 50 m na PE prebivalca. Pogoji za izdajo pozitivnega soglasja za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje izhajajo iz 34. člena navedenega odloka, in sicer, da je investitor objekta k vlogi za izdajo soglasja predložil vso potrebno dokumentacijo (33. člen istega odloka), če so izpolnjeni vsi pogoji iz predhodnih soglasij, če je priključitev na javno kanalizacijo tehnično možna in če ima uporabnik poravnane vse obveznosti do lastnika in upravljalca.
14. V predmetni zadevi je bil tožnici, kot solastnici obstoječega objekta, odmerjen komunalni prispevek zaradi izboljšanja opremljenosti zemljišča z novo zgrajeno kanalizacijo. Tožnica je že tekom upravnega postopka ugovarjala, da je bil predmetni objekt že pred uveljavitvijo Odloka priključen na navedeno komunalno opremo, torej da ni prišlo do izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča. Ker se toženka do tega tožničinega ugovora ni opredelila, izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP). Izpodbijano odločbo je treba že iz navedenega razloga odpraviti. Če bo toženka v ponovnem postopku ugotovila, da je bil tožničin objekt zakonito priključen na javno kanalizacijo že pred uveljavitvijo novih pravnih podlag, oziroma da je to možnost imela, ji komunalnega prispevka ponovno ne bo smela odmeriti. Na to, da bi tožnica to možnost vsaj utegnila imeti, kažejo dokazila, ki jih je predložila v postopku, da so bila nekaterim osebam izdana soglasja za priključitev na novozgrajeno fekalno kanalizacijo že pred sprejetjem Odloka Primskovo sever.
15. Glede na navedeno je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponoven postopek, brez presoje ostalih tožbenih ugovorov.
16. Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopala pooblaščenka, ki je odvetnica, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22% DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).