Jedro

V izvršilnem postopku, v katerem se izterjuje preživninska terjatev, sta plačila sodne takse oproščena tako upnik kot tudi dolžnik.

Izrek

Obema pritožbama se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje z dne 08.06.2005 raz veljavi, sklep z dne 12.01.2006 pa razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

S prvo izpodbijanim sklepom z dne 08.06.2005 je sodišče prve stopnje dolžniku odmerilo takso za ugovor, sklep in opomin, z drugo izpodbijanim sklepom z dne 12.01.2006 pa je delno ugodilo dolžnikovemu ugovoru, tako da dolžnik dolguje še 230.889,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 01.05.2005 dalje do plačila in nadaljnje stroške v znesku 58.766,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa do plačila.

Proti takšnima sklepoma se je pritožil dolžnik.

Sklep z dne 08.06.2005 je izpodbijal zaradi zmotne uporabe materialnega prava (3. točka I. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). V pritožbi je navedel, da po II. odstavku 12. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST) taksne obveznosti ni oproščen le upnik, saj jo zakon veže na postopek, ne pa na stranko. Če bi bil zakonodajalčev namen, da je takse oproščen le upnik, potem bi zakonodajalec to izrecno navedel (kot je navedel oprostitev plačila sodne takse v individualnem delovnem sporu za delavca), zaradi česar je predlagal, da sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa razveljavi.

Sklep z dne 12.01.2006 pa je izpodbijal zaradi bistvene kršitve določb postopka (1. točka I. odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V pritožbi je navedel, da bi se v ugovornem postopku sodišče prve stopnje vendarle moralo opredeliti glede dokazov, ki so bili vloženi v spis in odločiti, v kolikšnem delu se sklep o izvršbi razveljavi oziroma v kolikšnem delu se še vzdrži v veljavi, ne pa z dajatvenim zahtevkom odločiti o dolžnikovi nadaljnji plačilni obveznosti. Prvostopno sodišče pa je nasprotno sledilo samo upnikovim navedbam iz utesnitvenega predloga, medtem ko o vsebini dolžnikovega ugovora sploh ni odločalo, čeprav je imelo na razpolago izvršilni naslov in dokazila o opravljenih plačilih ter dogovor med zakonito zastopnico upnika in dolžnikom z dne 13.02.2001, ki jih ni presojalo, kot ni pojasnilo, od kod višina še izterjevanega dolga 230.889,00 SIT. Tudi odločitev o stroških je napačna, zaradi česar je dolžnik predlagal, da sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbi sta utemeljeni.

O pritožbi zoper sklep o odmeri sodne takse: S prvim izpodbijanim sklepom z dne 08.06.2005 je sodišče prve stopnje dolžniku naložilo v plačilo sodno takso za ugovor, sklep in opominsko takso, pri čemer ni sledilo dolžnikovemu mnenju, da po 12. členu ZST v postopku za izterjavo preživnine takse ni dolžan plačati. Svojo odločitev je obrazložilo s tem, da se besedilo II. odstavka 12. člena ZST in s tem taksna oprostitev nanaša le na upnika, ne pa tudi na dolžnika konkretnega izvršilnega postopka. Taksa se namreč po zakonu ne plača v postopku za izvršitev preživninskega zahtevka, slednjo pa lahko predlaga le upnik.

Takšna razlaga zakona pa je zmotna. Določilo II. odstavka 12. člena ZST, po katerem se taksa ne plača v postopku za izvršitev zahtevka za preživljanje otroka ali zakonca oziroma osebe, ki je po predpisih rodbinskega prava izenačena z zakoncem, ne pomeni, da je do taksne oprostitve upravičen le upnik, ki je tisti, ki lahko predlaga izvršitev takšnega zahtevka, temveč se taksna oprostitev nanaša na celoten postopek oziroma vse njegove stranke.