Jedro

Določba 34. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1 dopušča navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov v pritožbenem postopku le, če so ti v korist oseb, ki same niso sposobne skrbeti za svoje pravice in koristi, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je oče (nasprotni udeleženec) dolžan plačevati od 20. 5. 2024 dalje na znesek 280,00 EUR zvišano preživnino na roke hčerke A. A. (preživnina je bila določena najprej s sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti, P 30/2011 z dne 25. 5. 2011 in zvišana s sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti, IV P219/2015 z dne 21. 10. 2015 in je po zadnji uskladitvi preživnin od dne 1. 2. 2024 znašala 181,09 EUR), do vsakega 18. dne v mesecu vnaprej, od prve uskladitve preživnin pa v zneskih, določenih z vsakokratnim obvestilom pristojnega CSD (točka I. izreka), v presežku nad zneskom 280,00 do 350,00 EUR je predlog zavrnilo (točka II. izreka) in odločilo, da udeleženca postopka krijeta vsak svoje stroške (točka III.).

2.Zoper citirani sklep vlagata pritožbo oba udeleženca.

3.Predlagateljica (hčerka nasprotnega udeleženca) vlaga pritožbo zoper zavrnilni del sklepa (točka II.) zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Ocenjuje, da je sodišče premalo kritično ocenilo premoženjske zmožnosti nasprotnega udeleženca, ki je sposoben plačevanja zvišane preživnine v celotnem vtoževanem znesku. Res je, da mora skrbeti za mladoletnega sina, ki je avtist, mati predlagateljice pa mora skrbeti še za enega polnoletnega šolajočega se otroka študenta. Preživljanje mladoletnega sina nasprotnega udeleženca je enakovredno breme otrokove matere. Sodišče je tudi prezrlo, da mati predlagateljice živi s partnerjem, ki ni zaposlen, očetova partnerka pa je zaposlena. Stroški otroka, ki je avtist, so res nekoliko višji v primerjavi s stroški zdravega otroka, vendar je dejstvo, da nasprotni udeleženec ni niti poskrbel za vse možnosti črpanja potreb pomoči državnih institucij. Znesek zvišane preživnine komajda pokrije strošek dijaškega doma, vse ostalo je na materi. Sodišče je premalo upoštevalo potrebo njenega rednega šolanja za pridobitev izobrazbe, da si bo zagotovila kasneje lastni vir preživljanja. Dosojena prenizka preživnina predlagateljico omejuje pri njenem izpolnjevanju šolskih obveznosti, ki so pogojene tudi z zahtevami šole. Zvišana preživnina ne pokrije niti 1/3 potrebnih mesečnih stroškov predlagateljice. Oče bi glede na premoženjske zmožnosti zmogel plačevati višjo preživnino.

4.Nasprotni udeleženec vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in napačno uporabo materialnega prava, pa tudi absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker sklep nima razlogov o posameznih odločilnih dejstvih in ga ni mogoče preizkusiti. Predlagateljica, mati tedaj še mladoletne hčerke, je zatrjevala, da so se hčerkine potrebe povečale, ker je ob zadnjem odločanju o preživnini obiskovala četrti razred osnovne šole, sedaj pa je srednješolka Škofijske gimnazije. Mati je potrebe hčerke ocenila na 950,00 EUR. Hčerka je tekom postopka postala polnoletna in tudi aktivno legitimirana, česar sodišče ni upoštevalo, ni je vabilo na narok 27. 9. 2024, niti je ni zaslišalo. Pooblaščenka je sicer po tem naroku poslala pooblastilo hčerke, ni pa je pozvalo, da odobri dejanja, ki so bila izvedena po njeni polnoletnosti. S tem je sodišče storilo kršitev 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zlasti pa je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Oče ne prereka zaključka sodišča, da so se od zadnje določitve preživnine spremenile potrebe njegove hčerke, a izpostavlja, da je sodišče hčerkine preživninske potrebe napačno ugotovilo. V izpodbijanem sklepu pa ni najti razlogov za zaključek glede obsega teh potreb, zato je sodišče storilo kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Potrebe predlagateljice je ugotavljalo na podlagi izpovedbe matere, čeprav je bila takrat A. A. že polnoletna in bi moralo potrebe ugotavljati z njenim zaslišanjem. Sodišče je potrebe hčerke ocenilo na 925,00 EUR mesečno, kar je po prepričanju očeta veliko pretirano, tako v konkretnem primeru kot tudi glede na splošno znana dejstva o življenjskih stroških. Hči je dijakinja Škofijske gimnazije, ki je zasebna in plačljiva. O odločitvi o srednješolskem izobraževanju izven kraja bivanja se niti mati niti hči nista posvetovali z očetom. Obiskovanje te gimnazije terja namestitev v dijaškem domu in plačilo šolnine. Oskrbnina znaša 264,00 EUR mesečno, vendar hči ne biva doma pri materi in je potrebno upoštevati to pri oceni kolektivnih stroškov. Na kakšen način je to zaključilo, iz obrazložitve ni razvidno. Previsoko je sodišče ocenilo tudi 80,00 EUR stroška za oblačila in obutev mesečno, nadalje znesek 30,00 EUR mesečno za frizerja in kozmetiko. Iz obrazložitve ni razvidno, kaj predstavlja 10,00 EUR za čistila, nasprotni udeleženec prereka znesek 80,00 EUR za ekskurzije in to poleg zneska za duhovno srečanje enkrat letno. Pretirana je ocena stroška 600,00 EUR letno za kampiranje na Pagu, saj je oče prepričan, da je mogoče preživeti poletni oddih tudi z manj finančnimi stroški, prav tako je pretiran mesečni strošek 20,83 EUR za tekoče šolske potrebščine. Nadalje prereka 100,00 EUR za rojstno dnevna darila letno, ker to ne sodi med potrebne stroške preživljanja. Hči sicer nosi očala, ni pa izkazano, da uporablja leče in da bi za to potrebovala kar 100,00 EUR letno. Sodišče je potrebe polnoletne upravičenke ugotavljalo pavšalno. Izostala je obrazložitev o tem, zakaj jih sodišče šteje za potrebne za preživljanje. Oče sicer stroške šolanja priznava kot potrebne, vendar je potrebno skrbno pretehtati, kaj poleg tega še šteti za potrebne stroške preživljanja, ki jih je upoštevati pri odmeri preživnine. Oče meni, da dejanskega stanja glede upravičenih potreb in njihove višine sodišče ni ugotavljalo, pač pa je povsem nekritično sledilo navedbam matere. Vsak starš bi želel svojemu otroku privoščiti najboljše, brez dvoma tudi nasprotni udeleženec, vendar je treba kontekst upravičenih preživninskih potreb umestiti v konkretne življenjske okoliščine. Po prepričanju očeta so potrebe hčerke največ 530,00 EUR mesečno, kar bistveno odstopa od zaključkov sodišča. V nadaljevanju po posameznih postavkah podaja svojo višino potrebnih mesečnih stroškov. Sodišče bi moralo poleg potreb preživninskega upravičenca upoštevati tudi potrebe preživninskih zavezancev, njune materialne zmožnosti in dejstvo, ali sta dolžna po zakonu preživljati tudi druge osebe. Sodišče je premalo upoštevalo, da je nasprotni udeleženec dolžan preživljati še mladoletnega sina, ki ima hudo obliko avtizma in je inkontinenten, kljub starosti devet let ne govori in ima alergije na hrano, zato mora nasprotni udeleženec za njegovo preživljanje namenjati več denarnih sredstev. Na drugi strani pa mati preživninske upravičenke, ki je po prihodkih primerljiva z nasprotnim udeležencem, nima zakonske dolžnosti do preživljanja drugih oseb. S skrajnimi prizadevanji bi oče zmogel za hčerko plačevati največ po 230,00 EUR mesečno. Sodišče je glede na vse navedeno nepopolno in zmotno ugotovilo dejansko stanje, zlasti glede potreb preživninske upravičenke tudi zmotno uporabilo materialno pravo. Zagrešilo je tudi kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

5.Predlagateljica v odgovoru prereka pritožbene navedbe očeta ter se zavzema za zavrnitev njegove pritožbe ter ugoditev svoji pritožbi.

6.Pritožbi nista utemeljeni.

7.Sodišče druge stopnje je v zadevi uporabilo določbe Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), določbe Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) ter na podlagi 42. člena ZNP-1 določbe ZPP.

8.Sodišče druge stopnje ob pritožbenem preizkusu ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo uradno upoštevanih kršitev (določba drugega odstavka 350. člena ZPP). Neutemeljeni so tudi očitki predlagateljice, da je sodišče storilo kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, s tem, da "v izpodbijanem sklepu ni najti razlogov za zaključke sodišča tako, da bi jih bilo mogoče preizkusiti glede ugotovljenih potreb preživninske upravičenke". Kršitev 14. točke je podana, kadar razlogi v obrazložitvi ne omogočajo niti formalnega preizkusa razumljivosti sodne odločbe. Skupna značilnost primerov, ki jih opredeljuje 14. točka je, da sklepa zaradi tam naštetih napak objektivno ni mogoče preizkusiti. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ima izpodbijani sklep vse potrebne razloge, ki v celoti omogočajo njegov preizkus. Tudi kršitev 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana, saj je A. A., ki je tekom postopka postala polnoletna, predložila podpisano pooblastilo odvetnice, ki je do polnoletnosti zastopala njeno mamo kot predlagateljico in s tem odobrila opravljena pravdna dejanja1.

9.Pritožbena graja bistvenih kršitev pravil postopka se dejansko nanaša na vsebinsko nestrinjanje z dokaznimi zaključki sodišča prve stopnje glede obsega ugotovljenih mesečnih potreb hčerke udeležencev, glede preživninskih zmožnosti obeh staršev ter na očitek zmotne uporabe materialnega prava zaradi nepravilne porazdelitve preživninskega bremena. A so pritožbene navedbe neutemeljene, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

10.Pritožbeno ni sporno, da so se okoliščine, ki so relevantne za določitev preživnine, v času od prve določitve preživnine oziroma z njenim prvim zvišanjem v letu 2015, do odločanja v tem postopku, bistveno spremenile, in sicer v smislu prvega odstavka 197. člena DZ. Sodišče je v nadaljevanju pravilno ugotavljalo dejanska izhodišča za določitev nove preživnine tako, da je z oceno njihovega pomena, znova presodilo o višini preživninskega prispevka, v sorazmerju z možnostmi vsakega od staršev in potrebami otroka2 ter ustrezno upoštevalo koristi hčerke, ki nalaga da mora biti preživnina primerna za zagotavljanje njenega uspešnega telesnega in duševnega razvoja3. Po 189. členu DZ se preživnina določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Ta določba sodišču res nalaga, kot izpostavlja pritožba, da najde ustrezno ravnovesje med nujnostjo posameznih otrokovih potreb ter materialnimi in pridobitnimi zmožnostmi zavezanca. A pregled zadeve pokaže, da je sodišče tudi to določbo pravilno presojalo.

11.Bistvo pritožbe predlagateljice je, da ugotovljene okoliščine omogočajo materialnopravno presojo, da je oče zmožen plačevati višjo preživnino, ker je slednja utemeljena ob upoštevanju, da hčerka obiskuje srednjo šolo izven kraja bivanja in so zato s preživnino, ki jo je sodišče določilo očetu, pokriti komajda stroški dijaškega doma, medtem ko so vse ostale nujne mesečne potrebe na materi. Bistvo očetove pritožbe pa je v očitku, da "sodišče dejanskega stanja glede dejanskih in upravičenih potreb hčerke in njihove višine ni dovolj natančno ugotovilo, temveč je nekritično povzelo navedbo matere". Očita, da pri tem sodišče ni upoštevalo preživninskih zmožnosti staršev in zato potreb ni kritično presojalo, zlasti ne v okviru zmožnosti obeh staršev. Oče tudi graja, da sodišče ni pravilno zaključilo, da so preživninske zmožnosti njega in matere enake, ker prejemata približno enako višino mesečne plače, ker bi moralo upoštevati, da je sam dolžan preživljati še devet let starega sina avtista, katerega mesečne potrebe so zaradi njegovih posebnosti višje. Navaja, da bi s skrajnimi prizadevanji zmogel za preživljanje predlagateljice prispevati največ po 230,00 EUR mesečno.

12.Sodišče druge stopnje zavrača tako pritožbene navedbe predlagateljice kot očeta. Sodišče prve stopnje je v točki 13 obrazložitve zelo natančno opredelilo potrebe predlagateljice ter celovito ocenilo tudi preživninske zmožnosti obeh staršev. Drži, da je višina preživnine sorazmerno povezana s preživninskimi zmožnostmi staršev. Višje kot so, več potreb (tudi nadstandardnih) otroka sta starša dolžna pokriti. A je pri določitvi preživnine sodišče v največji možni meri upoštevalo naštete dejavnike. Upoštevati pa je moralo tudi konkretne okoliščine, to je obiskovanje četrtega letnika privatne gimnazije zunaj kraja bivanja. Gotovo je hčerki v največjo korist, da to srednjo šolo uspešno zaključi, zato niso utemeljene navedbe očeta, da ti stroški neupravičeno višajo obseg mesečnih potreb.

13.Sodišče druge stopnje nadalje ugotavlja, da je oče šele v pritožbi prvič prerekal navedbe, ki jih je mati glede vrste in višine posameznih hčerkinih mesečnih izdatkov, zelo podrobno utemeljevala v postopku pred sodiščem prve stopnje. Zato so te navedbe prepozne in jih sodišče druge stopnje ne more upoštevati. Gre za nedovoljeno pritožbeno novoto. Določba 34. člena Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1 dopušča navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov v pritožbenem postopku le, če so ti v korist oseb, ki same niso sposobne skrbeti za svoje pravice in koristi, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.

14.Nima prav pritožba, da je sodišče pri oceni obsega hčerkinih potreb zgolj sledilo navedbam matere ter njeni izpovedbi. Sodišče je posamezne stroške, ki tvorijo obseg teh potreb, dovolj natančno dokazno ovrednotilo ter v točki 13. obrazložitve navedlo potrebne razloge. V okviru dovoljenih pritožbenih navedb pa je pritrditi, da so tako ocenjene mesečne potrebe, nekoliko previsoke glede na ugotovljene pridobitne zmožnosti obeh staršev, a slednje na odločitev sodišča ne vpliva, kot bo obrazloženo v nadaljevanju. Realni in za predlagateljico nujni obseg mesečnih potreb, ob upoštevanju zmožnosti preživljanja staršev, lahko predstavlja znesek ocenjen na okoli 750,00 EUR. Višji obseg potreb, ocenjenih s strani sodišča prve stopnje, predstavljajo prostočasne dejavnosti in drugi nadstandardni stroški.

15.Sodišče mora pri določanju višine preživnine upoštevati preživninske sposobnosti staršev, kar je, ne glede na višje ocenjeni obseg potreb, tudi storilo. Preživnina zvišana na 280,00 EUR ter enak prispevek matere, namreč ne bosta pokrila, s strani sodišča ocenjenega obsega mesečnih stroškov predlagateljice, ker tega preživninske zmožnosti staršev ne omogočajo. S tako določeno preživnino bo oče pokril manj kot polovico, tudi s strani sodišča druge stopnje, realno ovrednotenih mesečnih potreb. Z odmerjeno preživnino pa bo predlagateljica vendarle lahko pokrila potrebe po hrani, zdravju, obleki, obutvi, stanovanju, obiskovanju dosedanje gimnazije ter ostale najbolj pomembne potrebe. Pri mesečnih izdatkih, ki so nadstandardni (dražja oblačila, obutev, telefon, očala, darila, prostočasne dejavnosti...) in, ki presegajo preživninske zmožnosti staršev, pa bo morala biti zelo racionalna, ker ni mogoče pritrditi njeni pritožbi, da je sodišče odmerilo prenizko preživnino.

Tudi očetove pritožbene navedbe, da je sodišče napačno presodilo, da sta preživninski sposobnosti obeh staršev približno enaki, ker ni v zadostni meri upoštevalo, da je oče dolžan skrbeti za devetletnega avtističnega otroka, niso utemeljene. Sodišče je v točki 14 navedlo natančne razloge, s katerimi je utemeljilo porazdelitev preživninske obveznosti med oba starša, z upoštevanjem njunih enakih pridobitnih sposobnosti. Pri tem je pravilno vrednotilo tudi očetov prihodek z naslova kmetijskih subvencij ter dejstvo, da bo stroške preživljanja devetletnega sina morala kriti tudi očetova partnerka oziroma sinova mati. Zato je potrebno pritrditi zaključku, da bo oče preživnino v znesku 280,00 EUR, glede na ugotovljene pridobitne zmožnosti, zmogel.

Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi predlagateljice in nasprotnega udeleženca zavrnilo ter potrdilo izpodbijani sklep (določba 353. člena ZPP, 2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1Drugi odstavek 98. člena ZPP.

2Sodba VSRS II Ips 333/2015

3Določba 190. člena DZ (U.L. RS 15/2017)

Zveza:

Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 34 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 189, 197, 197/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.