Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Namen instituta odpusta dolga ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov, pač pa vrnitev takih oseb v premoženjske razmere, ki jim omogočajo normalno življenje, vendar šele po tistem, ko jim kljub njihovi aktivni angažiranosti ni uspelo poplačati svojih upnikov.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je začelo postopek odpusta obveznosti stečajni dolžnici (1. točka izreka), v katerem ji je določilo preizkusno obdobje petih let, to je od 19. 12. 2008 do 18. 12. 2013 (2. točka izreka).
2. Proti 2. točki izreka se je stečajna dolžnica pravočasno pritožila. Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb stečajnega postopka po 2. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 121. člena ZFPPIPP, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev izpodbijanega dela sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, ki naj „določi krajšo preizkusno dobo, ki bo upoštevala višino dolga in premoženjske zmožnosti stečajne dolžnice“.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožbenemu naziranju, da je sodišče prve stopnje med prihodke stečajne dolžnice štelo tudi preživnino za otroke in otroške doklade, ni mogoče slediti. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je jasno ugotovljeno, da po lastnih navedbah plača stečajne dolžnice znaša 1.013,00 EUR, na račun preživnine za vse štiri otroke in otroškega dodatka pa prejema dodatnih 1.057,37 EUR. Zato ne drži pritožbeno zatrjevanje, da „ves razpoložljivi denar, ki ga mesečno prejme petčlanska družina znaša 1.057,73 EUR“, pač pa 2.070,37 EUR, kar pomeni, da odpade na člana družine po 414,07 EUR in ne 211,47 EUR mesečno kot zatrjuje pritožnica. Uveljavljani pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja torej ni podan.
5. V predlogu za odpust dolga dolžnica ni navedla, (1) koliko dohodkov mesečno ji ostane po tistem, ko ji delodajalec odšteje dolgove na podlagi končanih izvršilnih postopkov, (2) niti koliko so stari njeni otroci in (3) da ni lastnica stanovanja niti (4) ni utemeljila, zakaj si ob redni zaposlitvi in štirih otrocih, od katerih sta dva stara kar 17 in 18 let, ne more poiskati še dodatne zaposlitve. Vse te pritožbene navedbe so novote, s katerimi se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo, saj dolžnica ni zatrdila, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti že v predlogu za odpust dolga. Ne glede na to pa ni utemeljila, kako naj bi vse te okoliščine vplivalo na krajšo preizkusno dobo.
6. Pravno zmotno je pritožbeno naziranje, da je od krivde stečajnega dolžnika odvisen odpust obveznosti njegovih dolgov. Kaj takega iz določila 389. člena ZFPPIPP ne izhaja. Zato tudi zatrjevana zmotna uporaba materialnega prava ni podana.
7. Prvostopno sodišče je v izpodbijanem sklepu pravilno opozorilo (v 1. odstavku na drugi strani sklepa), da je namen stečajnega postopka zagotovitev najugodnejših pogojev za poplačilo upnikov. Upoštevajoč v sklepu izpostavljene okoliščine, je pravilno presodilo, da je petletna preizkusna doba primerna doba, v kateri bo dolžnica bodisi poravnala vse svoje dolgove, če pa ji to ne bo uspelo, ji bodo pa odpuščene. Namen instituta odpusta dolga ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov, pač pa vrnitev takih oseb v premoženjske razmere, ki jim omogočajo normalno življenje, vendar šele po tistem, ko jim kljub njihovi aktivni angažiranosti ni uspelo poplačati svojih upnikov. Zato pritožbeno sodišče na pritožbeni komentar, da bo v primeru petletnega preizkusnega obdobja dolžnica poplačala vse svoje dolgove pripominja, da to ni v nasprotju z zakonom.
8. S pritožbenim zatrjevanjem, da je stečajni upravitelj upnikom priznal prijavljene terjatve v previsokem znesku, ker jih je dolžnica delno že poplačala in da jim je napačno priznal zakonske zamudne obresti, pa nista navedbi, ki bi mogli vplivati na drugačno določitev preizkusne dobe.
9. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker pa pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusna izpodbijanega sklepa ni zasledilo nobenih kršitev iz 2. odst. 350. člena ZPP v zvezi z 1. odst. 131. člena ZFPPIPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 121. člena ZFPPIPP).