Jedro

V obravnavani zadevi, v kateri gre za spor iz razmerja med starši in otroki, je ob izkazanih službenih povezavah obeh staršev s sodniki tudi velika možnost razkrivanja okoliščin iz zasebnega in družinskega življenja. Velika zato, ker se že v sami tožbi za določitev preživnine razkrivajo okoliščine o toženčevem odhodu od doma, o psihični reakciji otrok in njunih povečanih potrebah, razkrivajo pa se tudi v toženčevih navedbah v odgovoru na predlagano začasno odredbo. Zato je smotrno, da tako zadevo obravnava sodišče, kjer so službene povezave obeh strank s sodniki manjše.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrožno sodišče D.

Obrazložitev

Po prejemu tožbe zaradi določitve preživnine in plačila 3,900.000 SIT, v kateri je predlagana tudi izdaja začasne odredbe, je toženec vložil predlog za prenos krajevne pristojnosti. Utemeljuje ga s poklicno kariero tretje tožnice in svojo poklicno kariero. Tretja tožnica je bila na območju krajevno pristojnega Okrožnega sodišča A. odvetnica, sedaj pa je tu že vrsto let okrožna državna tožilka in se pogosto srečuje s sodniki tega sodišča. Tudi toženec je opravljal sodniško službo na tem območju, sedaj pa jo opravlja pri Višjem sodišču B. Toženec opozarja na naravo spora, v katerem običajno pride do odkritja iz osebnega in družinskega razmerja pravdnih strank, meni pa še, da navedene službene povezave v percepcijo javnosti vnašajo dvom v nepristranost krajevno pristojnega sodišča. Zato predlaga prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče izven območja Višjega sodišča B., in sicer na Okrožno sodišče C. kot najbližje sodišče. Tožeča stranka se v odgovoru na predlog upira prenosu pristojnosti, saj se tretja tožnica kot tožilka pri svojem delu ne srečuje s sodniki pravdnega oddelka. Z njimi se je službeno srečevala kot odvetnica pri zastopanju strank po vsej Sloveniji, tako kot se je toženec z vsemi srečeval v svojstvu funkcije ... Sicer pa je toženec tako na prvostopenjskem kot pritožbenem sodišču delal na kazenskem oddelku. Glede na takšna poznanstva obeh je enako primerno katerokoli sodišče v Sloveniji. Navedene povezave pa po mnenju tožeče stranke niso razlog za prenos pristojnosti, saj percepcija javnosti glede postopka, v katerem je javnost izključena, ne more biti negativna. Tožeča stranka tudi meni, da v pravdi zaradi plačila denarne terjatve ni bojazni za razkrivanje okoliščin iz družinskega in osebnega življenja. Izrecno še nasprotuje določitvi Okrožnega sodišča v C. Predlog je utemeljen.

Po 67. členu ZPP lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi, da v zadevi postopa drugo stvarno pristojno sodišče, če se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Povezanost s sodniki zaradi poklica tretje tožnice in toženca sama po sebi sicer ne izkazuje v toženčevemu predlogu nakazane možnosti o negativni percepciji javnosti glede nepristranosti krajevno pristojnega sodišča, vendar med druge tehtne razloge v smislu navedene zakonske določbe tudi sicer ne sodi samo dvom v objektivno nepristranost sodišča. Med druge tehtne razloge namreč sodijo tudi druge okoliščine, s katerimi toženec utemeljuje svoj predlog.

Po presoji vrhovnega sodišča je v obravnavani zadevi, v kateri gre za spor iz razmerja med starši in otroki, ob izkazanih službenih povezavah obeh staršev tudi velika možnost razkrivanja okoliščin iz zasebnega in družinskega življenja. Velika zato, ker se že v sami tožbi za določitev preživnine razkrivajo okoliščine o toženčevem odhodu od doma, o psihični reakciji otrok in njunih povečanih potrebah, razkrivajo pa se tudi v toženčevih navedbah v odgovoru na predlagano začasno odredbo. Zato je smotrno, da tako zadevo obravnava sodišče, kjer so službene povezave obeh strank s sodniki manjše. Ker se tretja tožnica obrazloženo upira določitvi tistega okrožnega sodišča, ki ga je predlagal toženec, je vrhovno sodišče za odločanje v tej zadevi določilo Okrožno sodišče D.