- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sklep I Cp 2820/2017
ECLI:SI:VSLJ:2017:I.CP.2820.2017 Civilni oddelek
Povzetek
- Sodna taksa in njena odmeraAli se v primeru umika tožbe ali dela tožbe lahko zaračuna polna sodna taksa ali le delna?
- Sprememba vrednosti spornega predmetaKako vpliva znižanje vrednosti spornega predmeta na obveznost plačila sodne takse?
- Utemeljenost pritožbeAli je pritožba tožnikov utemeljena glede na dejansko stanje in uporabo materialnega prava?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Po prvem odstavku 32. člena ZST-1 ostane v primeru spremembe (znižanja) vrednosti predmeta med postopkom podlaga za plačilo sodne takse prvotna vrednost, razen v posebej določenih situacijah, ki pa v konkretnem primeru niso podane.
Izrek
Pritožba se zavrne in sklep potrdi.
Obrazložitev
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnikov za ponovno odmero sodne takse.
2. Zoper sklep so tožniki vložili pravočasno pritožbo zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava in predlagali, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek oziroma v novo odmero sodne takse. Izpostavljajo, da so pred pravnomočnostjo sklepa o zavrnitvi taksne oprostitve in pred izdajo naloga za plačilo sodne takse, torej predno se je sodišče spustilo v obravnavanje zadeve, umaknili del tožbenega zahtevka in glede na to upravičeno predlagali, da sodišče sodno takso na novo odmeri. V primeru umika tožbe ali dela tožbe, sodišče ne more zaračunati polne takse, temveč le s količnikom 0,1. V konkretnem primeru tudi uporaba tega količnika ne pride v poštev, temveč bi moralo sodišče sodno takso, glede na delni umik tožbe, ponovno odmeriti.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Tožniki so dne 13. 9. 2017 vložili tožbo na plačilo 1.463.353,90 EUR. Z vložitvijo tožbe je nastala taksna obveznost (1. točka prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah, ZST-1), katere višino se določi glede na vrednost spornega predmeta (16. člen ZST-1). Hkrati s tožbo so vložili tudi predloge za oprostitev plačila sodne takse. S sklepi z dne 13. 10. 2017 so bili predlogi zavrženi oziroma zavrnjeni, med drugim pa je bilo tudi pravnomočno1 odločeno, da je vsak od tožnikov dolžan plačati sodno takso za tožbo v višini 4.375,00 EUR (tožnicama je bilo odobreno plačilo v dvanajstih mesečnih obrokih).2 Z vlogo z dne 8. 11. 2017 so tožbo delno umaknili. S tem se je spremenila (znižala) vrednost spornega predmeta. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, pa ta okoliščina ne vpliva na spremembo taksne obveznosti. Po prvem odstavku 32. člena ZST-1 namreč v primeru spremembe vrednosti predmeta med postopkom, ostane podlaga za plačilo sodne takse prvotna vrednost, razen v posebej določenih situacijah, ki pa v konkretnem primeru niso podane.
5. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je sodno takso odmerilo od prvotne vrednosti (kakršna je bila v trenutku nastanka taksne obveznosti), je zato pravilna, predlog za njeno ponovno odmero pa neutemeljen. Pritožbeno sodišče je v posledici pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).
1 Tožniki v pritožbi ne prerekajo ugotovitve sodišča prve stopnje, da se zoper sklepe niso pritožili. 2 Upoštevaje skupno taksno obveznost v višini 13.125,00 EUR, odmerjeno od vrednosti spora 1.463.353,90 EUR.