Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je bil zakon kršen v korist stranke, je tožena stranka upravičeno na podlagi 150. člena ZVojI razveljavila odločbi.
Tožba se zavrne.
Z izpodbijano odločbo sta bili po nadzorstveni pravici razveljavljeni odločbi Upravne enote A, št. 191-312/96 z dne 20. 1. 2003 in št. 191-312/96 z dne 21. 2. 2003, s katerima je bil tožniku priznan status vojnega veterana udeleženca NOB (zaradi udeležbe v NOB) za čas od 1. 3. 1944 do 15. 5. 1945, pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja od 1. 9. 2002 dalje, priznano obdobje za čas udeležbe v NOB od 1. 3. 1944 do 15. 5. 1945 kot podlaga za priznanje pokojninske dobe (prvostopna odločba z dne 20. 1. 2003) ter od 1. 9. 2002 do 31. 12. 2002 in od 1. 1. 2003 dalje, pravica do veteranskega dodatka v mesečnem znesku 35.213,60 SIT (prvostopna odločba z dne 21. 2. 2003). Tožena stranka je navedla, da 3. alinea 2. člena Zakona o vojnih veteranih (Uradni list RS, št. 63/95 in 108/99, v nadaljevanju ZVV) določa, da je vojni veteran borec in drug udeleženec narodno osvobodilne vojne Slovenije (v nadaljevanju NOV), ki mu je čas udeležbe v NOV do 15. 5. 1945 po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju štet v pokojninsko dobo v dvojnem ali dejanskem trajanju ali mu je bilo na tej podlagi podeljeno državno odlikovanje oziroma ki udeležbo v NOV dokaže s kako drugo javno listino. Vojnemu veteranu iz 3. alinee 2. člena ZVV, ki je bil v času, prebitem v okoliščinah za priznanje statusa vojnega veterana mlajši od 15 let in iz 6. alinee 2. člena tega zakona, se čas, prebit v okoliščinah za priznanje statusa vojnega veterana šteje v pokojninsko dobo kot posebna doba. Vojnemu veteranu iz 3. alinee 2. člena tega zakona, ki je bil v času, prebitem v okoliščinah za priznanje statusa vojnega veterana mlajši od 15 let, se pokojninska doba kot posebna doba šteje v dvojnem ali v dejanskem trajanju po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1. in 2. odstavek 21. člena ZVV). O priznavanju pokojninske dobe v skladu s 23. členom ZVV odloča Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Po določbi 26. člena ZVV oseba, ki uveljavlja status vojnega veterana, dokazuje okoliščine za priznanje statusa vojnega veterana z odločbo o priznanju borca za severno mejo ali vojnega dobrovoljca, z odločbo o priznanju posebne dobe za čas udeležbe v NOV v dvojnem ali dejanskem trajanju po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, z vojaško knjižico ali z odločbo oziroma potrdilom pristojnega državnega organa oziroma nosilca javnih pooblastil ali druge javne listine. Tožnik je bil rojen 22. 10. 1929 in je 22. 10. 1944 dopolnil 15 let. Upravni organ prve stopnje odloča o statusu vojnega veterana oseb, ki so bile ves čas aktivnega in organiziranega dela v NOB ali so aktivno sodelovale v NOG le, če so bile te osebe v uveljavljenem času mlajše od 15 let in zaradi tega niso mogle na tej podlagi uveljaviti posebne dobe po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V teh primerih gre namreč za osebe, ki jim je uveljavitev posebne dobe preprečeval 162. člen Temeljnega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 51/64), po katerem se v pokojninsko dobo ne štejejo obdobja dela in ne obdobja, ki se sicer štejejo v posebno dobo, če so to obdobja, ki jih je zavarovanec dopolnil do 15. leta starosti, razen v primeru 2. odstavka 140.člena tega zakona, ki osebam čas prebit v partizanskih odredih Jugoslavije, v NOV Jugoslavije in jugoslovanski armadi pred 15.letom starosti, všteva v pokojninsko dobo. V skladu z navedenim lahko oseba, ki je bila v času svojega delovanja za cilje narodno osvobodilnega gibanja (NOG) že starejša od 15 let uveljavlja status vojnega veterana ali na podlagi odločbe o priznanju posebne dobe na podlagi udeležbe v NOV Slovenija po predpisih in po pokojninskem in invalidskem zavarovanju oziroma na podlagi državnega odlikovanja, če je bilo podeljeno na tej podlagi oziroma na podlagi udeležbe z NOV, ki jo dokaže z drugo javno listino. V postopku pred prvostopnim upravnim organom je bilo za potrebe dokazovanja pridobljeno: fotokopija brošure Milana Kostevca "Kratek oris NOB na območju Zabukovja", arhivska dokumentacija: odločba občine A o priznanju stalne občinske priznavalnine z dne 19. 4. 1990 na podlagi 5. člena Družbenega dogovora o priznavalninah udeležencem NOV (Uradni list SRS, št. 4/87) in odločba o prenehanju pravice do priznavalnine na podlagi 2., 3. in 38. člena Zakona o vojnih veteranih (Uradni list RS, št. 63/95) z odločbo UE Sevnica št. 191-56/87 z dne 7. 5. 1996, mnenje Združenja borcev in udeležencev NOB, Občinskega odbora A, št. 3-14/2003 z dne 13. 1. 2003, odločbe LO RS, Občinskega odbora A št. 112-43/63-3 z dne 7. 3. 1963, zapisnik o zaslišanih pričah (AA in BB) in zapisnik o izjavi stranke. Tožena stranka ugotavlja, da je bil prekršen materialni predpis v določbi 3. alinee 1. odstavka 2. člena ZVV v zvezi z določbo 26. člena istega zakona, ker je bil tožniku priznan status vojnega veterana za obdobje od 22. 10. 1944 do 15. 5. 1945 zaradi aktivnega sodelovanja v NOG brez pridobljene odločbe o priznanju posebne dobe na podlagi udeležbe v NOV Slovenije po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, oziroma brez izkazanega podeljenega državnega odlikovanja, če je bilo le-to podeljeno na isti podlagi oziroma na podlagi udeležbe v NOV, ki se lahko dokaže tudi z drugo javno listino. Zaradi nerazčiščenega samega veteranskega statusa tožniku tudi ni mogoče priznati statusa izhajajočih pravic, to je veteranskega dodatka, ki je bil tožniku priznan z odločbo prvostopnega organa z dne 21. 2. 2003. Iz navedenih razlogov je tožena stranka v skladu s 105. členom Zakona o vojnih invalidih (Uradni list RS, št. 63/95 - 75/97, v nadaljevanju ZVojI), ki se uporablja v postopku za priznanje statusa vojnega veterana (24. člen ZVV), prvostopni odločbi po nadzorstveni pravici razveljavila, ker je bil z njima kršen materialni predpis v korist tožnika.
Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja. Prvostopni odločbi sta postali pravnomočni, ob čemer je z obema odločbama soglašalo tudi ministrstvo v postopku revizije. Zato se mu zdi sporno dejstvo, da ima isto ministrstvo dvojna merila, saj čez eno leto sprejme drugačno mnenje o istem zakonu in negira svojo odločitev oziroma pravnomočno odločbo. Smiselno tožnik sodišču predlaga, da mu status vojnega veterana prizna.
V odgovoru na tožbo tožena stranka potem, ko ponovno pojasni pravne podlage za razveljavitev prvostopnih odločb sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.
Odgovor na tožbo tožene stranke je bil posredovan tožeči stranki.
Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa udeležbe v tem postopku ni prijavilo.
Tožba ni utemeljena.
Sodišče se strinja z razlogi izpodbijane odločbe in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje (2. odstavek 67. člena Zakona o upravnem sporu - Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, v nadaljevanju ZUS) in dodaja, da iz določbe 3. alinee 2. člena ZVV izhaja, da bi tožnik kot oseba, ki ji sodelovanje v NOV Sloveniji v času od 1. 3. 1944 do 15. 5. 1945 ni bilo priznano v pokojninsko dobo v dvojnem ali dejanskem trajanju, kar med strankama tudi ni sporno, moral svojo udeležbo v NOV Slovenije dokazovati z drugo javno listino. Na podlagi katerih javnih listin se lahko dokazuje okoliščine za priznanje statusa vojnega veterana določa 1. odstavek 26. člena ZVV. Tožnik bi moral po presoji sodišča glede na dejstvo, da nima odločbe na podlagi katere bi mu bila udeležba v NOV priznana v pokojninsko dobo v dvojnem ali dejanskem trajanju, udeležbo v NOV za čas od 1. 3. 1944 do 15. 5. 1945 dokazovati z vojaško knjižico, z odločbo ali potrdilom pristojnega državnega organa oziroma nosilca javnih pooblastil z drugo javno listino. Ker pa je tožnik svojo udeležbo v NOV Slovenije dokazoval le z izpovedbami prič in z mnenjem Združenja borcev in udeležencev NOB Občinski odbor Sevnica, št. 3-14/2003 z dne 13. 1. 2003 (v katerem le-to samo soglaša s tem, da se tožniku prizna status vojnega veterana za obdobje od 1. 3. 1944 do 15. 5. 1945) in ga ni moč šteti za odločbo ali potrdilo državnega organa ali nosilca javnega pooblastila, oziroma za drugo javno listino, in ne z dokazi, ki jih za dokazovanje okoliščin za priznanje statusa vojnega veterana predvideva 1. odstavek 26. člena ZVV, po presoji sodišča svoje udeležbe v NOV Slovenije ni izkazal na predpisan način. Prvostopni organ pa je s tem, ko je kljub določbam 3. alinee 2. člena in 1. odstavka 26. člena ZVV štel, da so okoliščine za priznanje statusa vojnega veterana ustrezno izkazane že z izpovedbami v upravnem postopku zaslišanih prič in mnenjem Združenja borcev in udeležencev NOB in je tožniku na tej podlagi priznal status vojnega veterana, kršil materialni predpis v njegovo korist, kot je pravilno ugotovila tožena stranka. Iz tega razloga je tožena stranka po presoji sodišča z izpodbijano odločbo z dne 27. 3. 2004 upravičeno razveljavila prvostopni odločbi po nadzorstveni pravici v skladu z določbo 105. člena ZVojI, ki se v postopku za priznanje statusa vojnega veterana uporablja na podlagi 24. člena ZVV in sicer pravočasno, to je pred iztekom zakonsko določenega roka pet let od dokončnosti prvostopne odločbe, ki bi potekel 30. 1. 2008 oziroma 25. 2. 2008. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zato je tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS.