Jedro

Če se pogodbeni stranki dogovorita, da je leasingojemalec v primeru odpovedi pogodbe zaradi razlogov na strani leasingojemalca dolžan plačati tudi nezapadle obroke leasinga, kar je trdila tožeča stranka, gre po vsebini in namenu za dogovor o izračunu odškodnine za pozitivni pogodbeni interes. Pri tem ni potrebno, da tožeča stranka, ki se sklicuje na pogodbeno določilo o vnaprej predvidenih posledicah odstopa od pogodbe, v tožbi nujno tudi pojasnjuje pomen te pogodbene določbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijani II. točki izreka ter v V. točki izreka v delu, ki se nanaša na pritožnika, potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožnika sama nosita svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo: sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 103783/2013 z dne 21. 6. 2015 z dne 13. 7. 2010 se v prvem in tretjem odstavku izreka razveljavi (I. točka izreka); da sta prvotožena stranka A. A. d. o . o. in drugotožena stranka B. B. dolžna solidarno plačati tožeči stranki v roku 15 dni od dneva prejema te sodbe znesek 64.832,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi: - od zneska 60.931,14 EUR od 18. 1. 2013 dalje in – od zneska 3.901,74 EUR od 18. 3. 2013 (II. točka izreka); ugotovilo je, da obstoji terjatev tožeče stranke do tretjetožene strank C. C. d. o. o. - v stečaju v znesku 64.832,88 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 60.931,14 EUR od 18. 1. 2013 dalje in od zneska 3.901,74 EUR od 18. 3. 2013, ki je solidarna z obveznostjo prvo in drugo tožene stranke iz II. točke izreka te sodbe (III. točka izreka); v preostalem delu je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo (IV. točka izreka); prvotožena stranka, drugotožena stranka in tretjetožena stranka so dolžne solidarno povrniti tožeči stranki 6.662,25 EUR pravdnih stroškov, v roku 15 dni od dneva prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začno teči po preteku 15 dni od dneva prejema te sodbe (V. točka izreka).

2. Prvo in drugo toženec sta se pritožila zoper II. in V. točko izreka sodbe in višjemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijani del sodbe razveljavi in o zahtevku odloči samo, podrejeno pa, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, z upoštevanjem zahteve po povrnitvi nadaljnjih stroškov toženima strankama, ki sta jih imeli zaradi pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ugotovljenih dejstev v zvezi s sklenitvijo Pogodbe o finančnem lizingu z dne 12. 5. 2009 (priloga A2 - v nadaljevanju pogodba), glede poroštvene izjave, o izpolnjevanju oziroma neizpolnjevanju pogodbenih obveznosti in v zvezi s prenehanjem pogodbe zaradi neizpolnjevanja obveznosti tožene stranke, pritožnika ne izpodbijata. Zato je na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo prvostopno sodišče, pritožbeno sodišče vezano.

6. Sodišče prve stopnje je na podlagi trditev tožeče stranke ugotovilo, da je tožeča stranka 18. 1. 2013 odstopila od pogodbe in o tem obvestila tožene stranke. Na ugovor prvega in drugega toženca, da je s tem dejanjem tožeča stranka izgubila pravno podlago, po temelju katere je zahtevala, da prvi toženec kot dolžnik, drugi toženec pa kot dolžnik in porok izpolnita pogodbeno obveznost, je sodišče prve stopnje odgovorilo. Temelj tožbenega zahtevka je pogodba, katere sestavni del so Splošni pogoji za finančni lizing premičnin za pravne osebe, ki v 17. členu določajo način obračuna v primeru odstopa od pogodbe (7. točka obrazložitve).

7. Ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje uporabilo materialnopravno podlago brez ustrezne trditvene podlage. Tožeča stranka je v prvi pripravljalni vlogi zatrjevala, da je imela pravico odstopiti od pogodbe in da v tem primeru v skladu s pogodbo zapadejo v plačilo tudi vsi nezapadli obroki. Navedla je še, da je pred odstopom od pogodbe toženi stranki poslala informativno ponudbo za odkup opreme v enaki višini kot je znašal še njen dolg po pogodbi, to pa je v višini 64.937,88 EUR, ki je tožena stranka ni sprejela. V 2. pripravljalni vlogi pa je še zatrjevala, da je vsa oprema, ki jo je financirala tožeča stranka, vgrajena v hotel in je zato ni mogoče odvzeti ter da so v obračun zajeti vsi zapadli in neplačani obroki leasinga z zamudnimi obrestmi in še neodplačani del glavnice, ki je zapadel v skladu s pogodbo z dnem odstopa od pogodbe. Ker je bil način obračuna medsebojnih pravic in obveznosti za primer odstopa od pogodbe v pogodbi določen, kaj takega pa z zakonom ni prepovedano, se je tožeča stranka glede obračuna dolga utemeljeno sklicevala na pogodbena določila, ki so urejala posledice odstopa od pogodbe zaradi neplačevanja leasing obrokov. Sodišče prve stopnje pa je zgolj ta pogodbena določila v zvezi s splošnimi pogoji, ki so njihov sestavni del, razlagalo skozi materialnopravno presojo pogodbeno dogovorjene odškodnine za primer kršitve pogodbe. V tem smislu je toženi stranki na njene očitke, da tožeča stranka nima več nobenih zahtevkov na pogodbeni podlagi, odgovorilo, da se lahko pogodbeni stranki v okviru pogodbene avtonomije (2. člen OZ) dogovorita tudi za pravne posledice prenehanja pogodbe. Če se pogodbeni stranki dogovorita, da je leasingojemalec v primeru odpovedi pogodbe zaradi razlogov na strani leasingojemalca dolžan plačati tudi nezapadle obroke leasinga, kar je trdila tožeča stranka, gre po vsebini in namenu za dogovor o izračunu odškodnine za pozitivni pogodbeni interes. Pri tem ni potrebno, da tožeča stranka, ki se sklicuje na pogodbeno določilo o vnaprej predvidenih posledicah odstopa od pogodbe, v tožbi nujno tudi pojasnjuje pomen te pogodbene določbe (tretji odstavek 180. člena ZPP). Zmotno je zato pritožbeno stališče, da je sodišče prve stopnje presojalo materialno pravo izven okvirov tožbenih trditev. Neutemeljeno pritožba sodišču očita tudi zmotno uporabo 212. člena ZPP, po katerem mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerim izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Tožena stranka ni zanikala, da pogodba ureja posledice odstopa od pogodbe, pač pa je trdila, da je po odstopu pogodba v ničemer ne zavezuje več, čemur pa sodišče prve stopnje ni sledilo. Tožeča stranka ne trpi nobenih posledic, če ni odgovorila na njeno drugačno naziranje o pravni naravi upravičenj tožeče stranke. Drugačno pritožbeno stališče je zmotno.

8. Pritožnika nista uspela s stališčem, da je sodišče prve stopnje zahtevek tožeče stranke neutemeljeno oprlo na določila pogodbe, ki je bila odpovedana. Zato je zmotno stališče pritožnikov, da bi moralo sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek, ker je tožeča stranka vztrajala pri plačilu na podlagi pogodbe (ne pa na podlagi zakona), kot nesklepčen zavrniti.

9. Ni se tudi mogoče strinjati s pritožbenim očitkom, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb tožene stranke glede (ne)veljavnosti poroštvene izjave. Odgovoru na stališče tožene stranke, da je z odstopom tožeče stranke od pogodbe dne 18. 1. 2013 prenehala pogodbena obveznost dolžnika, s tem pa tudi obveznost poroka, je namenjen pretežni del obrazložitve, sicer pa se je do vprašanja porokove obveznosti sodišče prve stopnje izrecno opredelilo še v 19. točki obrazložitve sodbe. Drugo toženec se je zavezal kot porok in plačnik, zato upniku odgovarja kot glavni dolžnik za celotno obveznost v skladu z določbo tretjega odstavka 1019. člena OZ.

10. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke (solidarno zoper prvega in drugega toženca), pravilno uporabilo materialno pravo. V razlogih sodbe je odgovorilo na vse navedbe tožencev, obrazložilo je dokazno oceno o spornih dejstvih ter predpise, na katere je oprlo sodbo (četrti odstavek 324. člena ZPP). Sodba je jasna in razumljiva ter jo je zato mogoče preizkusiti. Nobenih kršitev določb zakona, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) pritožbeno sodišče ni ugotovilo. Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani del prvostopne sodbe potrdilo (353. člen ZPP).

11. Ker pritožnika s pritožbo nista uspela, nista upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).