Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja:

"Ali je pravilno stališče Upravnega sodišča, da izdaja zapisnika, ki vsebuje vsa pravno pomembna dejstva ter pravno podlago, na kateri nato temelji izdana odločba, in je imel zavezanec možnost na zapisnik podati pripombe ter po njegovi izdaji ni bil prekludiran pri navajanju novih dejstev in predlaganju novih dokazov, ne zagotavlja pravice do izjave, če ni bil zavezanec pred tem izrecno seznanjen z relevantno pravno podlago?"

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja:

"Ali je pravilno stališče Upravnega sodišča, da izdaja zapisnika, ki vsebuje vsa pravno pomembna dejstva ter pravno podlago, na kateri nato temelji izdana odločba in je imel zavezanec možnost na zapisnik podati pripombe ter po njegovi izdaji ni bil prekludiran pri navajanju novih dejstev in predlaganju novih dokazov, ne zagotavlja pravice do izjave, če ni bil zavezanec pred tem izrecno seznanjen z relevantno pravno podlago?"

Obrazložitev

1.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo tožbi, odločbo Finančne uprave RS št. DT 0610-1532/2017-56 (08-530-01) z dne 18. 8. 2021, odpravilo in vrnilo toženki v nov postopek. Z navedeno odločbo je toženka tožnici dodatno odmerila davek na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV) od davčne osnove 14.953.530,37 EUR po stopnji 20 % v višini 2.990.706,07 EUR. Odločila je še, da je tožnica upravičena do vračila razlike med v prvotnem postopku odmerjeno in plačano davčno obveznostjo v višini 1.566.391,04 EUR z zamudnimi obrestmi, odmerjenimi po 96. členu Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) v skupni višini 1.035.836,13 EUR.

2.Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je Upravno sodišče med drugim ugodilo tožničini tožbi, ker se je s spremembo pravne podlage, ki jo je toženka uporabila v davčnem postopku, seznanila šele z izdajo zapisnika. Po mnenju Upravnega sodišča je za uresničitev pravice do izjave v davčnem postopku nujno, da o uporabljeni pravni podlagi seznani davčnega zavezanca pred izdajo zapisnika. Od relevantne pravne podlage je namreč odvisno, katera dejstva in okoliščine so pravno pomembne za odločitev. Ker tožnica o tem torej ni bila seznanjena pred izdajo zapisnika, je bilo poseženo v njene pravice iz 22. člena Ustave.

3.Tožena stranka je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagala, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi dveh pravno pomembnih vprašanj:

-Ali je pravilno stališče Upravnega sodišča, da izdaja zapisnika, ki vsebuje vsa pravno pomembna dejstva ter pravno podlago, na kateri nato temelji izdana odločba in je imel zavezanec možnost na zapisnik podati pripombe ter po njegovi izdaji ni bil prekludiran pri navajanju novih dejstev in predlaganju novih dokazov, ne zagotavlja pravice do izjave, če ni bil zavezanec pred tem izrecno seznanjen z relevantno pravno podlago?

-Ali obrazloženo sklicevanje na odločitev sodišča Evropske unije o pravilni razlagi in uporabi prava Evropske unije, ko je ta sprejeta v postopkih predhodnega odločanja in ima učinek erga omnes in ex tunc, nudi zadostno podlago, da organ spremeni oziroma natančneje oblikuje svoje dosedanje stališče?

4.Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5.Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz 2. alineje prvega odstavka 367.a člena ZPP izpolnjeni, zato je predlogu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Gre namreč za pomembno pravno vprašanje v zvezi s pravilno uporabo omejitve navajanja novih dejstev in dokazov, določene v drugem odstavku 140. člena ZDavP-2, v povezavi z uresničevanjem načela enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

6.Ker je sodna praksa Vrhovnega sodišča o ustavnoskladni uporabi drugega odstavka 140. člena ZDavP-2 skopa (Vrhovno sodišče primera s primerljivimi okoliščinami še ni obravnavalo), odgovor nanj pa je pomemben za zagotovitev pravne varnosti in za razvoj prava preko sodne prakse, je Vrhovno sodišče revizijo glede vprašanja, navedenega v izreku sklepa, dopustilo.

7.Glede drugega vprašanja Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji. V zvezi z njim Vrhovno sodišče pripominja, da je nanj že odgovorilo v zadevi X Ips 60/2024 z dne 11. 6. 2025.

8.Senat, naveden v uvodu tega sklepa, je odločitev sprejel soglasno.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o davčnem postopku (2006) - ZDavP-2 - člen 140, 140/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.