Jedro

Sodišče izda sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja že na podlagi tega, da obstaja utemeljen sum, da je oseba storila kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa, saj je cilj ukrepa začasnega odvzema vozniškega dovoljenja čimprejšnja izločitev nevarnega voznika iz cestnega prometa, da bi se preprečilo nadaljnje ogrožanje življenj in zdravja drugih udeležencev v javnem prometu in s tem tudi ponavljanje istovrstnih kaznivih dejanj, kontradiktornost pa se zagotavlja z ugovornim postopkom.

Zagovornik utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje pri presoji, ali gre za nevarnega voznika, premalo pozornosti posvetilo dejstvu, da je med samo storitvijo kaznivega dejanja in vložitvijo obtožnice oz. izdajo sklepa z dne 24. 10. 2023, poteklo več kot 9 mesecev in nezadostno raziskalo okoliščine v zvezi z izrekom prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in odložitvijo izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Vse navedeno namreč lahko vpliva na presojo, ali je po 9 mesecih od storitve kaznivega dejanja res izkazana nujnost izrečenega ukrepa oz. ali je kljub predkaznovanosti za prekršek vožnje pod vplivom alkohola in na ravni utemeljenega suma izkazani storitvi kaznivega dejanja 12. 1. 2023, obdolženca še vedno šteti za nevarnega voznika.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo ugovor obdolženčevega zagovornika zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 24. 10. 2023, s katerim je bilo odločeno, da se obdolžencu za čas trajanja kazenskega postopka odvzame vozniško dovoljenje.

2. Zoper tak sklep se pritožuje zagovornik, ki uveljavlja vse pritožbene razloge, zlasti pa nepravilno ugotovljeno dejansko stanje in zmotno in nepravilno uporabo kazenskega zakona. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in tako napadeni sklep z dne 14. 11. 2023, kot tudi sklep z dne 24. 10. 2023, razveljavi in odpravi, podredno pa, da oba sklepa spremeni tako, da določi, da odvzem vozniškega dovoljenja traja le do natančno datumsko določenega dne, največ za čas 6 mesecev, šteto od 24. 10. 2023 dalje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V predmetni zadevi je tožilstvo 18. 10. 2023 vložilo obtožnico, v kateri obdolžencu očita, da je 12. 1. 2023 ob 17.50 uri v neposredni bližini naslova ..., vozil osebni avtomobil iz smeri Škalskih Cirkovc proti Škalam, ko je bil pod vplivom alkohola in imel ob tem najmanj 1,42 gramov alkohola na kilogram krvi, ob tem pa na cestišču brez označenih prometnih pasov ni vozil na takšni razdalji od desnega roba, da bi promet potekal varno in neovirano, zaradi česar je s sprednjim levim delom svojega vozila trčil v sprednji del vozila, ki ga je nasproti pravilno pripeljal A. A., s tem pa povzročil neposredno nevarnost za življenje in zdravje A. A. ki je v posledici trčenja utrpel hude telesne poškodbe. Ker je tožilstvo v obtožnici predlagalo tudi, da se obdolžencu v skladu s 137. členom Zakona o kazenskem postopku (ZKP) za čas trajanja postopka odredi začasen odvzem vozniškega dovoljenja, je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 24. 10. 2023 obdolžencu začasno odvzelo vozniško dovoljenje št. ..., ki ga je izdala Upravna enota Slovenj Gradec z dne 11. 9. 2023, za čas trajanja tega kazenskega postopka.

5. Kot izhaja iz obrazložitve sklepa z dne 24. 10. 2023, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da utemeljen sum, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje, izhaja iz prilog kazenske ovadbe Policijske postaje Velenje z dne 27. 1. 2023, tj. uradnega zaznamka o zaznavi kaznivega dejanja z dne 12. 1. 2023, zapisnika o ogledu kraja prometne nesreče z dne 13. 1. 2023, skice kraja prometne nesreče z dne 18. 1. 2023 in fotografij s kraja prometne nesreče ter fotografij poškodovanih vozil v prometni nesreči, obrazca o poškodbi in poškodbenega lista za A. A. zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z dne 12. 1. 2023, uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih z dne 18. 1. 2023, izpiskov iz ER56 in ER71 glede vozniškega dovoljenja B. B., poročila toksikološke preiskave z dne 16. 1. 2023, analize Inštituta za sodno medicino z dne 23. 1. 2023 ter tudi iz izvedenskega mnenja sodnega izvedenca sodne medicine z dne 1. 7. 2023 v okviru preiskovalnega dejanja.

6. Zagovornik je v ugovoru presojo o obstoju utemeljenega suma problematiziral le v zvezi z ugotovitvijo, da je imel obdolženec v času vožnje v organizmu najmanj 1,42 gramov alkohola na kilogram krvi (kar izhaja iz pridobljenega izvedenskega mnenja). Izpostavil je, da je preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom pokazal rezultat 0,29 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, toksikološka preiskava pa 0,58 gramov alkohola na kilogram krvi, ugotovitve iz izvedenskega mnenja pa ocenil kot povsem nesprejemljive, nerazumljive in v nasprotju s strokovno znanostjo, ker v njem tudi ni odgovorjeno, kako je na vsebnost alkohola vplivalo dejstvo, da je obdolženec po nezgodi pil alkoholne pijače. Ker take navedbe predstavljajo podajanje lastne dokazne ocene, ki je v pristojnosti razpravljajočega senata, kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, in presegajo okvir presoje obstoja utemeljenega suma, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da s takimi navedbami zagovornik ni uspel omajati presoje o obstoju utemeljenega suma. Pri ugotavljanju, ali je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje, sodišče presoja le, ali je glede na količino in vsebino dokazov verjetnost, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje, večja od verjetnosti, da ga ni storil, pri čemer se ne spušča v presojo verodostojnosti posameznih dokazov.

7. Ker zagovornik tudi s pritožbenimi navedbami, da bi si moralo sodišče vsaj površno prebrati zapisnik o alkoholiziranosti in ga vrednotiti v povezavi z izvedenskim mnenjem; da bi moralo ovrednotiti podatek o stopnji alkohola v litru izdihanega zraka ob 22.34 uri ter podatek v toksikološkem poročilu o stopnji alkohola na kilogram krvi ob odvzema krvi ob 23.30 uri, ko bi (je) imel 0,59 (0,58) grama alkohola v krvi, iz česar je jasno, da ne drži navedba v izvedenskem mnenju, da bi naj pri njem tedaj že prevladoval proces eliminacije alkohola iz krvi; da je vsakomur jasno, da nikakor ne more držati, da je imel ta isti preizkušanec ob 17.50 uri v krvi kar 1,42 grama alkohola na kilogram krvi; da na takem izvedenskem mnenju ne more sloneti nobena sodna odločitev; da to mnenje ne sme in ne more služiti kot podlaga za trditev, da je bil ob 17.50 uri obdolženec nevaren voznik; da je nesprejemljiva navedba izvedenke, ko ne upošteva dejstva, da je obdolženec med 17.50 uro in 22.34 uro pil alkohol oz. to dejstvo minimalizira in poda povsem očitno nepravilen odgovor, da je kljub uživanju alkohola po nesreči, količina alkohola v trenutku nesreče bila večja, ponovno podaja lastno dokazno oceno in izpodbija verodostojnost izvedenskega mnenja, kar bo predmet nadaljnjega postopka, s takimi pritožbenimi navedbami ne more uspeti. Pritožbeno sodišče se namreč strinja z oceno sodišča prve stopnje, da je s predloženimi dokazi nedvomno izkazan utemeljen sum, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje in poudarja, da zagovornik s podajanjem svoje dokazne ocene utemeljenega suma ni omajal. V nasprotju z mnenjem zagovornik izvedensko mnenje št. E 10-2023 ni tako očitno napačno, da mu absolutno ne bi bilo mogoče slediti, saj je vendarle s toksikološko analizo ugotovljeno, da je imel obdolženec v urinu veliko več alkohola kot v krvi, kar pomeni, da se je tudi v primeru, če je obdolženec užival alkohol po nesreči, velik del alkohola že izločil, in da je torej koncentracija alkohola v krvi ob 17.50 uri bila znatno višja kot ob 23.30 uri, ko mu je bil odvzet vzorec krvi. Tako je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče zgolj slepo sledilo izvedenskemu mnenju, kot tudi, da tako izvedensko mnenje povsem diskreditira proizvajalca alkotestov in delo policije, ker tako mnenje nedvomno pove, da rezultati preizkusov alkotestov ne dajejo pravilnih rezultatov.

8. Prav tako je pritrditi razlogom v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, s katerimi je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovorne navedbe o bistvenih kršitvah določb kazenskega postopka, ki naj bi jih sodišče zagrešilo s tem, ko pred izdajo sklepa z dne 24. 10. 2023 obdolžencu (in zagovorniku) ni vročilo poročila o toksikološki analizi, izvedenskega mnenja ter predloga tožilstva za izrek začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, da bi se lahko o njih obdolženec izjasnil pred izdajo sklepa z dne 24. 10. 2023. Res je namreč, da 137. člen ZKP relativizira domnevo nedolžnosti in da lahko sodišče izda sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja, že na podlagi tega, da obstaja utemeljen sum, da je oseba storila kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa, saj je cilj ukrepa začasnega odvzema vozniškega dovoljenja čimprejšnja izločitev nevarnega voznika iz cestnega prometa, da bi se preprečilo nadaljnje ogrožanje življenj in zdravja drugih udeležencev v javnem prometu in s tem tudi ponavljanje istovrstnih kaznivih dejanj, kontradiktornost pa se zagotavlja z ugovornim postopkom. V zvezi z navedbami glede seznanjanja obdolženca s potekom postopka in obveščanjem zagovornika pa je sodišče prve stopnje pravilno poudarilo, da pred izdajo izpodbijanega sklepa niti ni bilo seznanjeno s pooblastilnim razmerjem ter da je imel zagovornik po tem, ko je podana zahteva upravičenega tožilca za kazenski pregon oziroma ko preiskovalni sodnik pred izdajo sklepa o preiskavi opravi posamezna preiskovalna dejanja, pravico pregledati in prepisati spise in si ogledati zbrane dokazne predmete.

9. Nadalje je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da ni mogoče slediti navedbam v ugovoru, da bi bilo potrebno izpodbijani sklep "vsaj" spremeniti tako, da bi natančno datumsko določilo čas trajanja začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, saj se skladno s 137. členom ZKP odvzem vozniškega dovoljenja izreče za čas, dokler traja kazenski postopek.

10. Sodišče prve stopnje je prav tako pravilno poudarilo, da je namen začasnega odvzema vozniškega dovoljenja v tem, da se iz javnega prometa takoj izloči voznik, glede katerega se, ob upoštevanju njegove osebnosti, prejšnjega življenja in načina storitve kaznivega dejanja predvideva, da bo še naprej ogrožal javni promet in da mu bo v kazenskem postopku, če bo spoznan za krivega, izrečena stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila po 48. členu KZ-1 ali varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja po 72. členu KZ-1. Zato je nadaljnji pogoj za začasni odvzem vozniškega dovoljenja izkazana nevarnosti, da bo storilec nadaljeval z ogrožanjem javnega prometa, ki se manifestira prav z izvršitvijo kaznivega dejanja oz. da je obdolženec nevaren voznik.

11. Pri presoji, ali je mogoče obdolženca šteti za nevarnega voznika, je sodišče prve stopnje upoštevalo: (-) da je obdolženec vozil pod vplivom alkohola, ki je bistveno presegla dovoljeno mejo, in sicer kar 1,42 g/kg alkohola, kar že samo zase predstavlja grobo kršitev cestnoprometnih predpisov in nevarnost za ostale udeležence cestnega prometa, (-) da je ob tem povzročil prometno nesrečo, kar kaže na obdolženega kot neodgovornega voznika, (-) da je obdolženi predhodno že obravnavan za prekrške s področja cestnoprometnih predpisov ter spoznan za odgovornega storitve prekrška po 2. točki tretjega odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), ko je kot voznik začetnik vozil pod vplivom alkohola s koncentracijo 0,29 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, (-) da ima kot voznik začetnik izrečen ukrep "prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja z odložitvijo izvršitve", ki mu ga je izreklo Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu z odločbo št. EVPD 157/2021-4511 dne 3. 2. 2022 in (-) da ima vozniško dovoljenje zgolj dobri dve leti. Ob upoštevanju (zgolj) navedenih dejstev in okoliščin, bi bilo mogoče pritrditi presoji sodišča prve stopnje, da obdolženčeve osebne lastnosti in okoliščine v zvezi z ravnanjem v cestnem prometu kažejo na to, da je nevaren voznik.

12. Vendar pa zagovornik utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje pri presoji, ali gre za nevarnega voznika, premalo pozornosti posvetilo dejstvu, da je med samo storitvijo kaznivega dejanja in vložitvijo obtožnice oz. izdajo sklepa z dne 24. 10. 2023, poteklo več kot 9 mesecev in nezadostno raziskalo okoliščine v zvezi z izrekom prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in odložitvijo izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Dejstvo, da je od storitve kaznivega dejanja do izdaje sklepa o odvzemu vozniškega dovoljenja preteklo tako dolgo časovno obdobje, je nedvomno lahko pomembno pri presoji, ali je obdolženca (še vedno) šteti za nevarnega voznika, zlasti ob okoliščinah, ki jih je zagovornik izpostavil v ugovoru zoper sklep z dne 24. 10. 2023 tj. da je že sama obravnavana prometna nesreča 12. 1. 2023 vplivala na obdolženca tako, da je prenehal z uživanjem alkohola, da je zaposlen in da skupaj s partnerko C. C. pričakuje otroka (pri čemer je bil predviden datum poroda 12. 1. 2024). Vse navedeno bi bilo mogoče preveriti med drugim tudi s pribavo podatkov o tem, kdaj je začela teči preizkusna doba po sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ali se je iztekla, ali je obdolženec preizkusno dobo uspešno prestal, ali je morda očitano mu kaznivo dejanje storjeno v času preizkusne dobe, ali je že bila izdana končna odločitev o izvršitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, kakšna obveznosti mu je bila naložena v okviru začasne odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (katera vrsta rehabilitacijskega programa), ali je to obveznost izpolnil in kdaj (pred ali po storitvi kaznivega dejanja), pribavo podatkov o tem, ali je bil tudi po 12. 1. 2023 zoper obdolženca sprožen kakšen postopek o prekršku, nenazadnje pa tudi z zaslišanjem obdolženca in/ali njegove partnerke. Vse navedeno namreč lahko vpliva na presojo, ali je po 9 mesecih od storitve kaznivega dejanja res izkazana nujnost izrečenega ukrepa oz. ali je kljub predkaznovanosti za prekršek vožnje pod vplivom alkohola in na ravni utemeljenega suma izkazani storitvi kaznivega dejanja 12. 1. 2023, obdolženca še vedno šteti za nevarnega voznika. Prav tako pa je časovni vidik predmetne zadeve, ko je od storitve kaznivega dejanja do vložitve obtožnice poteklo kar 9 mesecev (v tem času pa je obdolženec kot nevaren voznik bil udeležen v cestnem prometu), pomemben tudi z vidika presoje sorazmernosti izreka ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja, do česar bi se moralo sodišče prve stopnje dosledneje opredeliti, zlasti ker je ta vidik zagovornik izpostavil tudi v ugovoru zoper sklep z dne 24. 10. 2023. 13. Glede na vse navedeno je sodišče druge stopnje presodilo, da izpodbijani sklep temelji na nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, saj bi sodišče prve stopnje glede na podane trditve v ugovoru, v okviru ugovornega postopka moralo natančneje raziskati zgoraj izpostavljene okoliščine, ki so pomembne za presojo o tem, ali je mogoče obdolženca še vedno šteti za nevarnega voznika in da njegova udeležba v cestnem prometu pomeni povečano nevarnost za zdravje, življenje ali premoženje drugih udeležencev cestnega prometa, ali je tak ukrep neogibno potreben in sorazmeren. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (tretji odstavek 402. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 392. člena ZKP).

14. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje s pribavo spisa Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu EPVD 157/2022 natančneje raziskati že zgoraj izpostavljene okoliščine v zvezi z odložitvijo izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, preveriti, ali je bil zoper obdolženca po storitvi kaznivega dejanja uveden kakšen nov postopek o prekršku oz. ali je bil kaznovan za kakšen prekršek zoper varnost cestnega prometa, ali je v času storitve očitanega mu kaznivega dejanja še imel status voznika začetnika in po potrebi z zaslišanjem obdolženca in/ali njegove partnerke preveriti, ali je mogoče zanesljivo sklepati, da se je obdolženčev odnos do varnosti cestnega prometa spremenil po storitvi očitanega mu kaznivega dejanja. Nato se bo glede na vse ugotovitve moralo določno in razumljivo opredeliti do tega, ali je izrečen ukrep nujen in sorazmeren.