Jedro

Ob upoštevanju stališča Ustavnega sodišča v odločbi Up-257/971 je treba pri presoji o utemeljenosti začasne ureditve razmerja na način, ki je po vsebini enak zahtevi za sodno varstvo, ovrednotiti položaja obeh strank, hkrati pa tudi upoštevati, da je varstvu tožnikove terjatve, ki jo uveljavlja v pravdi, prvenstveno namenjen sodni postopek (z vsemi potrebnimi procesnimi jamstvi, danimi vsaki od strank). Začasna ureditev spornega razmerja na način, ki ga tožnik uveljavlja tudi s tožbenim zahtevkom, je zato sprejemljiva le tedaj, ko sodno varstvo ne bi moglo več doseči svojega namena.

V primeru, ko je predlagana začasna odredba po vsebini enaka tožbenemu zahtevku, je navedbe o nastanku neznatne škode treba ovrednotiti z vidika, ali bi z neizdajo začasne odredbe sodno varstvo izgubilo svoj pomen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero je tožnica zahtevala, da toženca v 24 urah vzpostavita prejšnje posestno stanje na posameznem delu 23 v stavbi X na parceli 1 in 2 k.o. ..., ki v naravi predstavlja stanovanje v kleti objekta v Ljubljani, tako da odstranita pregrado, ki jo je prvi toženec postavil čez odprtino – špranjo pod vrati v stavbo ...-X in tako omogočita dostop dnevne svetlobe in zraka v notranjost nepremičnine oziroma sobe pod vrati.

2. Tožnica v pritožbi zoper navedeni sklep trdi, da je nepravilen in nezakonit. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni in predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, podrejeno pa, naj ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Sodišče se ni izreklo o tožničini trditvi, da bi izdaja začasne odredbe dolžnikoma povzročila le neznatno škodo. Prvi toženec je okno zagradil zgolj zato, ker ga špranja na mestu, kjer se nahaja okno, moti. Gre torej le za vizualno motnjo, kar pomeni, da toženca drugih neugodnih posledic ne bosta imela. Špranja se nahaja za stopnico in ne ovira dostopa v stavbo. Vrata v nepremičnino, pod katerimi se nahaja zagrajeno okno, ne predstavljajo niti glavnega niti edinega vhoda v gostinski lokal. Ker bi toženca z izdajo začasne odredbe utrpela le neznatno škodo, izkaz nevarnosti ni bil potreben.

Sodišče tudi ni presojalo, ali bi toženca z izdajo začasne odredbe, če bi se izkazala na neutemeljeno, utrpela hujše posledice kot tožnica. Soba z zagrajenim oknom nima stika z dnevno svetlobo in zrakom in ni primerna za dostojno bivanje. Zaradi nastajajoče plesni je bivanje škodljivo za zdravje najemnika. Tožnici zato grozi odpoved najemne pogodbe in nastanek škode zaradi izpada najemnine. Ugotovitev v sklepu, da so njene navedbe pavšalne in nekonkretizirane, je zmotna. Trdila je, da ji bo nastajala škoda v višini izgubljene mesečne najemnine in škode na stanovanju zaradi širjenja plesni. Čeprav ni zneskovno opredeljena, je njen obstoj verjetno izkazan.

Ker se sodišče ni opredelilo glede obstoja predpostavk iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Teden dni po vložitvi predloga za zavarovanje je bilo ugotovljeno, da se izrazit zatohel vonj širi tudi v druge prostore v stanovanju, ki jih uporabljajo drugi najemniki. Najemnine vsem najemnikom mesečno znašajo 1.065 EUR, škoda pa nastaja tudi zaradi tega, ker se bodo vonja po plesni navzeli pohištvo in druge stvari v prostorih. Ker so te okoliščine nastale po vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe, ne gre za nedovoljene pritožbene novote.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predlog za izdajo začasne odredbe je bil vložen 24. 4. 2020, o njem pa je bilo odločeno 29. 4. 2020. ne glede na to, ali sodišče odloči po stanju ob vložitvi predloga ali ob izdaji sklepa, spremembe, ki naj bi se zgodile teden dni po vložitvi predloga, segajo izven časovnih meja pravnomočnosti in zato v pritožbenem postopku ne morejo biti upoštevne.

5. Odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe temelji na ugotovitvah, da je poseg v prejšnje posestno stanje verjetno izkazan, ni pa izkazano, da bi tožnici v primeru neizdaje začasne odredbe nastala težko nadomestljiva škoda, niti da tožencema izdana začasna odredba ne bi povzročila neugodnih posledic. Izpad dohodka iz naslova najemnin sam po sebi ni težko nadomestljiv; trditve o pojavu vlage in plesni ter škodljivosti za zdravje najemnika so pavšalne in nekonkretizirane; tožnica ni določila obsega škode, niti ni navedla, zakaj z odstranitvijo pregrade tožencema ne bi nastala škoda; čeprav ne gre za edini niti za glavni vhod, gre vendarle za vhod.

6. V skladu z drugim odstavkom 272. člena ZIZ mora biti za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve poleg verjetno izkazanega obstoja terjatve verjetno izkazana tudi ena od naslednjih predpostavk: (1) nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, (2) da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, ali (3) da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku (prvi in drugi odstavek 272. člena ZIZ). Upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo (tretji odstavek 270. člena v zvezi s tretjim odstavkom 272. člena ZIZ).

7. Sodišče se je o tožničinih navedbah izreklo z vidika vseh alternativno določenih zakonskih predpostavk za izdajo začasne odredbe, pri tem pa utemeljeno upoštevalo tudi dejstvo, da je vsebina predlagane začasne odredbe v bistvenem delu enaka vsebini tožbenega zahtevka. Ob upoštevanju stališča Ustavnega sodišča v odločbi Up-257/971 je treba pri presoji o utemeljenosti začasne ureditve razmerja na način, ki je po vsebini enak zahtevi za sodno varstvo, ovrednotiti položaja obeh strank, hkrati pa tudi upoštevati, da je varstvu tožnikove terjatve, ki jo uveljavlja v pravdi, prvenstveno namenjen sodni postopek (z vsemi potrebnimi procesnimi jamstvi, danimi vsaki od strank). Začasna ureditev spornega razmerja na način, ki ga tožnik uveljavlja tudi s tožbenim zahtevkom, je zato sprejemljiva le tedaj, ko sodno varstvo ne bi moglo več doseči svojega namena.

8. Neutemeljen je očitek, da se sodišče ni izreklo o tožničinem stališču, da bi tožencema z izdajo začasne odredbe nastala le neznatna škoda. V primeru, ko je predlagana začasna odredba po vsebini enaka tožbenemu zahtevku, je tudi navedbe o nastanku neznatne škode treba ovrednotiti z vidika, ali bi z neizdajo začasne odredbe sodno varstvo izgubilo svoj pomen. Ta odgovor je v izpodbijani odločitvi podan. Zatrjevana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni podana.

9. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki o zmotnosti odločitve o zavrnitvi predloga. Predlagana začasna odredba je bila vložena v sporu zaradi motenja posesti. Že ta postopek je namenjen zavarovanju posestnikove dejanske oblasti nad stvarjo, dokler se ne razreši morebiten spor o pravici, in kot tak terja od sodišča hitro postopanje (425. člen ZPP). Pravilno je zato stališče sodišča v izpodbijanem sklepu, da je izdaja začasne odredbe sprejemljiva le, kadar so podani res tehtni razlogi. Pritožbene navedbe ne vzbujajo dvoma o pravilnosti stališča, da obravnavani primer ni tak.

10. Po ugotovitvi, da niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Odločitev o stroških bo sestavni del končne odločitve v zadevi.

1 Odločba z dne 16. 7. 1998, OdlUS VII, 231.