Jedro

Postopek pridobivanja dovoljenj, katerega sestavni del so tudi morebitna soglasja, je povsem ločen od postopka, ki ga je v konkretni zadevi vložil urbanistični inšpektor zaradi nedovoljeno zgrajene zidane ograje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 603/97-8 z dne 10.9.1998.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 11.3.1997. Z njo je tožena stranka odpravila 2. in 3. točko izreka odločbe z dne 24.5.1995, ju nadomestila z novima točkama in v ostalem delu zavrnila pritožbo. Pod točko 1 izreka navedene odločbe je urbanistični inšpektor Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor odločil, da mora investitor P.P., v roku 20 dni po prejemu odločbe odstraniti zidano ograjo dolžine 12,80 m in višine 1,50 m, ki je zgrajena ob južni parcelni meji na zemljišču s parc. št. 1031/3 k.o. K. ter vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da se strinja z izpodbijano odločbo in pritrjuje njeni obrazložitvi. Tožena stranka je v pritožbenem postopku pravilno ravnala, ko je spremenila 2. in 3. točko izreka prvostopenjske odločbe, svoje razloge za to je ustrezno utemeljila v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Tem razlogom se sodišče v celoti pridružuje. V obravnavanem primeru je urbanistični inšpektor izrekel kar vse prepovedi iz 76.c člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/84, 37/85, 29/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93, ZUN), kar pa ni ustrezno glede na okoliščine primera. Zato je tožena stranka ta del izreka prvostopenjske odločbe pravilno odpravila in izrekla le tiste prepovedi, ki so v obravnavanem primeru smiselne. Ker gre v tem postopku za ukrepe urbanističnega inšpektorja v zvezi z nelegalno zgrajenim objektom, se v njem presoja le pravilnost odločitve urbanističnega inšpektorja in posledično tožene stranke glede tega. Od tega postopka pa povsem ločeno poteka postopek pridobivanja ustreznih dovoljenj za legalizacijo predmetnega objekta. Tožnikov predlog, da naj sodišče odpravi prvostopenjsko odločbo, ni sprejemljiv ne z vidika materialnih in ne procesnih predpisov.

Predmet upravnega spora je le odločba tožene stranke, ne pa tudi prvostopenjskega organa. Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, ZUS).

Tožnik vlaga pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in spremeni izpodbijano sodbo ter razveljavi odločbo tožene stranke. V pritožbi navaja, da je želel legalno zgraditi prizidek le v obliki nadstreška in je to štel za urejanje okolice pri svoji hiši ter trgovskem objektu. V svojem nepoznavanju pravnih predpisov ni vedel, da za to potrebuje tudi soglasje mejaša. Ko ga je na to opozoril inšpektor, je takoj pričel s pridobivanjem soglasij, vendar pa vseh soglasij ni uspel dobiti. Od sosedov in sicer dedičev po pok. Z.S. soglasja ni uspel dobiti zato, ker zapuščinski postopek še ni zaključen. O tem je obvestil prvostopenjski organ in toženo stranko, vendar tega niso upoštevali, čeprav so ga predhodno opozorili, da naj prizidek oziroma nadstrešek legalizira.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V zadevi gre za ukrep urbanističnega inšpektorja iz 73. člena ZUN, po katerem odredi organ urbanistične inšpekcije, da se objekt ali del objekta ne glede na gradbeno fazo odstrani in vzpostavi prejšnje stanje na investitorjeve stroške, če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali brez odločbe o dovolitvi priglašenih del. Ni sporno, da tožnik pred pričetkom gradnje predmetne zidane ograje ni pridobil ustreznega dovoljenja, ki bi ga glede na določbe ZUN moral imeti. Tega dejstva niti ne zanika. V svoji pritožbi govori o gradnji prizidka oziroma nadstreška, vendar je predmet odločbe organa prve stopnje in tožene stranke, ki se v tem upravnem sporu izpodbija, zidana ograja. Zato pritožbeno sodišče pritožbenih ugovorov, ki se nanašajo na drug poseg v prostor, v tem pritožbenem postopku ne more upoštevati. Tudi navedbe o legalizaciji nedovoljenih posegov v prostor, niso pravno pomembne za rešitev te zadeve. Postopek pridobivanja dovoljenj, katerega sestavni del so tudi morebitna soglasja, je namreč povsem ločen od postopka, ki ga je v konkretni zadevi vodil urbanistični inšpektor zaradi nedovoljeno zgrajene zidane ograje, kar vse je že pojasnilo tudi sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi. Postopek legalizacije nedovoljenih posegov v prostor je lahko razlog za morebitno odložitev prisilne izvršitve inšpekcijske odločbe, ne more pa vplivati na izrek inšpekcijskega ukrepa in ne na odločitev pritožbenega sodišča v tem upravnem sporu. Na to tudi ne more vplivati zatrjevana pravna zmota.

Ker niso podani ne uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.