Jedro

Sodišče prve stopnje je zaradi pasivnosti tožene stranke pravilno kot resnično štelo v tožbi navedeno dejstvo, da se je direktor tožene stranke z razlogom za podajo izredne odpovedi seznanil najkasneje 12. 12. 2018. Glede na določbo drugega odstavka 109. člena ZDR-1, da mora pogodbena stranka izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga, je sodišče prve stopnje ob upoštevanju dejstva, da je bila izpodbijana izredna odpoved podana 18. 1. 2019, utemeljeno zaključilo, da je bila podana prepozno in je zato nezakonita.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita izpodbijana zamudna sodba in izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo ugotovilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 18. 1. 2019, ki jo je tožena stranka podala tožniku, nezakonita (I. točka izreka zamudne sodbe in sklepa), ter da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo 18. 1. 2019 in še traja, tako da ga je tožena stranka dolžna v roku 8 dni pozvati nazaj na delo (II. točka izreka zamudne sodbe in sklepa). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožniku v roku 8 dni za obdobje od 18. 1. 2019 dalje priznati vse pravice iz delovnega razmerja, mu izplačati neto zneske nadomestila plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 11. delovnega dne v mesecu za pretekli mesec ter za tožnika Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije posredovati podatke za vpis v matično evidenco in ga prijaviti v zavarovanje (prvi odstavek III. točke izreka zamudne sodbe in sklepa). V delu, ki se nanaša na odvod davkov in prispevkov od bruto zneskov nadomestila plače, je tožbo zavrglo (drugi odstavek III. točke izreka zamudne sodbe in sklepa). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožniku v roku 8 dni povrniti stroške postopka v znesku 183,60 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka do plačila (IV. točka izreka zamudne sodbe in sklepa).

2. Zoper ugodilni del zamudne sodbe in sklepa (I. in II. točka ter prvi odstavek III. točke izreka) ter zoper odločitev o stroških postopka v IV. točki izreka zamudne sodbe in sklepa se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. V pritožbi uveljavlja, da iz obrazložitve zamudne sodbe in sklepa ne izhaja, zakaj naj bi odgovor na tožbo vložila prepozno. V zvezi s tem se sklicuje na določbo drugega odstavka 112. člena ZPP, v skladu s katero se kot dan izročitve vloge sodišču šteje dan oddaje na pošto. Opozarja, da je glede na popis oddanih pošiljk vso službeno pošto, ki jo je vložišče prejelo 6. 3. 2019, oddala na pošto 6. 3. 2019. Enako je razvidno iz povratnice, na kateri je kot dan oddaje na pošto naveden datum 6. 3. 2019, kot tudi iz žiga "odpremljeno" na odgovoru na tožbo. Navaja, da je koordinatorica glavne pisarne v Oddelku za kadrovske zadeve A.A. vso službeno pošto, vključno z odgovorom na tožbo, oddala 6. 3. 2019 na pošti ... (to je pošta na naslovu B., kjer se nahaja tudi vložišče, ki oddaja službeno pošto). Na pošti ... se vsa službena pošta oddaja v prenos, kar je razvidno iz zapisnika izmenjave z dne 6. 3. 2019. Sklicuje se na uradni zaznamek inšpektorice za notranjo kontrolo C.C. in odgovor področja D., iz katerih izhaja, da je E.E., ki je peljal službeno pošto iz pošte ... na pošto ..., službeno pošto čez noč pozabil v poštnem vozilu, ter da jo je naslednjega dne našel drug voznik in jo predal pošti ..., ki je opravila sprejem vseh službenih poštnih pošiljk. Glede na navedeno napako delavca je treba šteti, da je odgovor na tožbo vložila 6. 3. 2019, torej pravočasno. Pritožbi prilaga povratnico za poštno pošiljko, v kateri je bil posredovan odgovor na tožbo, popis oddanih pošiljk z dne 6. 3. 2019, popis oddanih pošiljk po sprejemnih pošiljkah z dne 7. 3. 2019, zapisnik izmenjave, žig na dokumentu "odgovor na tožbo", reklamacijo Področja za kadrovske in pravne zadeve z dne 24. 6. 2019, uradni zaznamek z dne 24. 6. 2019, izpis iz sledenja pošiljk ter pojasnilo področja D. z dne 27. 6. 2019. Glede pritožbenih navedb predlaga zaslišanje prič A.A. in C.C.. Iz enakih razlogov predlaga vrnitev v prejšnje stanje po 116. členu ZPP, saj je do enodnevne zamude pri oddaji pošiljke prišlo iz upravičenega razloga. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani del odločbe razveljavi, podrejeno pa ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP preizkusilo izpodbijano zamudno sodbo in izpodbijani del sklepa v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.), ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Zlasti ni storilo kršitve iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če sodišče v nasprotju z določbami tega zakona izda zamudno sodbo. Sprejeta odločitev je tudi materialnopravno pravilna.

5. Sodišče prve stopnje je po presoji, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 318. člena ZPP, izdalo zamudno sodbo, s katero je ugotovilo nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku. V posledici te odločitve je ugodilo tožnikovemu reintegracijskemu in (v pretežnem delu) reparacijskemu tožbenemu zahtevku. Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj je bil odgovor na tožbo vložen prepozno. V 4. točki obrazložitve zamudne sodbe in sklepa je ugotovilo, da se je rok za podajo odgovora na tožbo iztekel 6. 3. 2019, tožena stranka pa ga je vložila 7. 3. 2019, torej en dan po izteku 15 dnevnega roka za odgovor na tožbo iz drugega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.).

6. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil odgovor na tožbo vložen 7. 3. 2019 in ne 6. 3. 2019, za kar se zavzema pritožba. To jasno dokazuje datum na potrdilu sprejemne pošte na povratnici sporne pošiljke v prilogi B 17. Dokazila, ki jih pritožbi prilaga tožena stranka (povratnica za poštno pošiljko, v kateri je bil posredovan odgovor na tožbo, popis oddanih pošiljk z dne 6. 3. 2019, popis oddanih pošiljk po sprejemnih pošiljkah z dne 7. 3. 2019, zapisnik izmenjave, žig na dokumentu "odgovor na tožbo", reklamacija Področja za kadrovske in pravne zadeve z dne 24. 6. 2019, uradni zaznamek z dne 24. 6. 2019, izpis iz sledenja pošiljk ter pojasnilo področja D. z dne 27. 6. 2019) ne vplivajo na pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da je bil odgovor na tožbo vložen prepozno.

7. Pritožbene navedbe, s katerimi tožena stranka opravičuje zamudo roka za pravočasno vložitev odgovora na tožbo (da je njen delavec ‒ voznik poštnega vozila del pošte, ki je bila pripravljena za prevzem s strani sprejemne pošte in med katero je bil tudi predmeten odgovor na tožbo, v noči iz 6. 3. 2019 na 7. 3. 2019 pozabil v službenem vozilu) po vsebini predstavljajo razloge za utemeljevanje predloga za vrnitev v prejšnje stanje po določbi 116. člena ZPP1, glede katerega je bilo s sklepom sodišča prve stopnje opr. št. Pd 9/2019 z dne 6. 12. 2019 (potrjenim s sklepom pritožbenega sodišča opr. št. Pdp 66/2020 z dne 12. 3. 2020) pravnomočno ugotovljeno, da je neutemeljen.

8. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da so bili v obravnavani zadevi izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe po prvem odstavku 318. člena ZPP, in sicer da tožena stranka v odrejenem roku ni odgovorila na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena v odgovor (1. točka prvega odstavka 318. člena ZPP), da ni šlo za zahtevek, s katerim stranki ne bi mogli razpolagati (2. točka prvega odstavka 318. člena ZPP), da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi (3. točka prvega odstavka 318. člena ZPP) in da dejstva na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik ali z dejstvi, ki so splošno znana (4. točka prvega odstavka 318. člena ZPP).

9. Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu zahteval ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki mu jo je tožena stranka podala 18. 1. 2019 po 1. in 2. alineji prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl.), ker naj bi si 11. 12. 2018 protipravno prilastil denar, ki mu je bil zaupan v zvezi z njegovo zaposlitvijo na delovnem mestu "Sodelavec na pošti I", na način, da je pri zaključevanju blagajne denar v višini 100,00 EUR spravil v levi srajčni žep. Sodišče prve stopnje je zaradi pasivnosti tožene stranke pravilno kot resnično štelo v tožbi navedeno dejstvo, da se je direktor tožene stranke z razlogom za podajo izredne odpovedi seznanil najkasneje 12. 12. 2018. Glede na določbo drugega odstavka 109. člena ZDR-1, da mora pogodbena stranka izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga, je sodišče prve stopnje ob upoštevanju dejstva, da je bila izpodbijana izredna odpoved podana 18. 1. 2019, utemeljeno zaključilo, da je bila podana prepozno in je zato nezakonita. V posledici te odločitve je utemeljeno v pretežnem delu ugodilo tudi tožnikovemu reparacijskemu in reintegracijskemu zahtevku, toženi stranki pa naložilo, da je dolžna tožniku povrniti stroške postopka na prvi stopnji v znesku 183,60 EUR.

10. Ker s pritožbo uveljavljeni razlogi niso podani, kot tudi ne razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano zamudno sodbo in izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (353. člen ZPP in 2. točka 365. člena ZPP).

1 V skladu s prvim odstavkom 116. člena ZPP lahko sodišče stranki v primeru, če zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka.