Jedro

Zahteve kratkosti (jedrnatosti), natančnosti, konkretnosti in kavzalnosti niso bile spoštovane, zato je predlog nepopoln.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1.Pravdne stranke so mejaši in sorodniki. Predmet spora je pravica uporabe rabe parcel tožnikov št. 248/1 in *418 (na slednji stoji tudi hiša tožnikov), obe k. o. ..., prek katerih poteka edini dostop tožencev (lastnikov parcele št. 248/5, na kateri stoji njuna hiša) do javne ceste.

2.Pravde po dveh tožbah in nasprotni tožbi so bile združene. Tožnika sta v dveh pravdah (ki sta bili združeni) zahtevala od tožencev prepoved vznemirjanja njunih parcel s postavitvijo brunarice, betonske škarpe in tlakovcev ter odstranitev vsega navedenega; postopek, ki se tiče tega dela zahtevka (prvotna P 34/2020, ki je sedaj tudi oznaka tu obravnavane zadeve), je prekinjen do rešitve predhodnega vprašanja poteka meje v nepravdnem postopku. Z drugo tožbo (nekdanja P 38/2020) sta zahtevala prepoved vznemirjanja s parkiranjem, pranjem avtomobilov, odlaganjem različnih stvari ter uporabo parcel za piknike in zabave. Toženca sta vložila nasprotno tožbo (nekdanja P 39/2021) za ugotovitev stvarne služnosti hoje, vožnje, parkiranja in opravljanja vzdrževalnih del na avtomobilih na delu parc. št. 248/1, ki se nahaja na zahodni strani hiše tožnikov.

3.Sodišče prve stopnje je zavrnilo vse zahtevke po tožbi in nasprotni tožbi.

4.Sodišče druge stopnje je pritožbama obeh strank delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugotovilo, da v korist vsakokratnega lastnika nepremičnine parc. št. 248/5, k. o. ...: - obstaja služnostna pravica pešpoti in vožnje z vsemi vozili v obe smeri, od javne ceste, na katero meji parc. št. 248/1, k. o. ..., do nepremičnine parc. št. 248/5, k. o. ..., in sicer po služnostni trasi, ki poteka vzdolž zahodnega roba parc. št. 248/1, k. o. ... (vzdolž meje med parc. št. 248/1 k. o. ... in parc. št. 248/2 ter 248/9, obe k. o. ...), v širini 3 metrov; - obstaja služnostna pravica parkiranja vseh vozil in opravljanja vzdrževalnih del na parkiranih vozilih (pranje vozil, menjava pnevmatik, sesanje ipd.) na jugozahodnem delu nepremičnine parc. št. 248/1 k. o. ..., kot je natančno opisano v sodbi sodišča druge stopnje (I. točka izreka). Odločilo je še, da sta toženca dolžna nerazdelno v roku 3 dni odstraniti vsa vozila z nepremičnine parc. št. 248/1 k. o. ... in parc. št. *418 k. o. ..., kolikor ta vozila ne parkirajo na delu parc. št. 248/1 k. o. ..., na katerem obstaja služnost, ki je opisana v I. točki izreka te sodbe (II. točka izreka). Tožencema je tudi prepovedalo kakršnokoli poseganje in vznemirjanje lastninske pravice tožnikov na parc. št. *418 k. o. ... in parc. št. 248/4 k. o. ..., ki bi preseglo izvrševanje služnostne pravice na parc. št. 248/1 k. o. ..., ki je opisana v I. točki izreka te sodbe (III. točka izreka). Kar zahtevata tožnika po tožbi in toženca po nasprotni tožbi več ali drugače (zahtevek po nasprotni tožbi glede služnosti na celotni parc. št. 248/1 in na parc. št. *418, obe k. o. ..., zahtevek po tožbi za odstranitev vozil s celotne parc. št. 248/1 k. o. ..., na prepoved vznemirjanja na celotni parc. št. 248/1 k. o. ... ter glede tretjih oseb) pa je zavrnilo (IV. točka izreka). Odločilo je še o stroških postopka.

5.Toženca predlagata dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali je sodišče druge stopnje pravilno ugotovilo in obrazložilo obstoj in prostorski obseg stvarne služnosti na nepremičnini parc. št. 248/1 k. o. ... v korist gospodujočega zemljišča nepremičnine parc. št. 248/5 k. o. ...; (2) ali lahko sodišče druge stopnje o prostorskem obsegu stvarne služnosti odloči na podlagi prostega preudarka, kot je to storilo v izpodbijani drugostopenjski sodbi; (3) ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je samo določilo prostorski obseg služnosti, poseglo v pravico do izjave tožencev, ki je ustavnopravno varovana v okviru 22. člena Ustave; (4) ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je samo določilo prostorski obseg služnosti, poseglo v pravico do pritožbe tožencev in s tem v pravico tožencev do učinkovitega pravnega sredstva ter poseglo v pravico tožencev do poštenega sojenja in kršilo načelo kontradiktornosti in načelo neposrednosti; (5) ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo glede priposestvovanja stvarne služnosti po 217. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ); (6) ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo določbo 5. točke 358. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ko v obravnavanem primeru ni razveljavilo sodbe Okrajnega sodišča v Kočevju P 34/2020 z dne 15. 1. 2024 in zadeve ni vrnilo v novo sojenje; (7) ali bi sodišče druge stopnje v obravnavanem primeru moralo uporabiti prvi odstavek 355. člena ZPP ali prvi odstavek 354. člena ZPP in sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje; (8) ali je sodišče druge stopnje z določitvijo takšnega prostorskega obsega služnosti, ki dejansko onemogoča normalen dostop do nepremičnine parc. št. 248/5 k. o. ... in normalno uporabo navedene nepremičnine, poseglo v pravico do zasebne lastnine tožencev iz 33. člena Ustave; (9) ali sodba sodišča druge stopnje ustreza standardu obrazloženosti iz 22. člena Ustave; (10) ali je sodišče druge stopnje določilo prostorski obseg služnosti v nasprotju s sodno prakso višjih sodišč; (11) ali je izpodbijana odločitev sodišča druge stopnje v nasprotju z načelom pravičnosti; (12) ali ima priposestvovana služnost in v darilni pogodbi določena služnost prednost pred načeloma utesnjevanja in obzirnega izvrševanja služnosti; (13) ali je dopustno omejiti že priposestvovano služnost (tako po vsebini, kot tudi njen prostorski obseg) na način, kot je to storilo sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi; (14) ali lahko tožnika samovoljno, enostransko spremenita obseg prisostvovane služnosti na način, da ga zmanjšata, kot je to ugotovilo sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi; (15) ali je obrazložitev sodbe sodišča druga stopnje v zvezi z določitvijo prostorskega obsega podana izven trditvene podlage tožnikov; (16) ali v I. točki izreka izpodbijane sodbe sodišča druge stopnje določena služnost ustreza zahtevam po določnosti iz 19. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1); (17) ali bi sodišči prve in druge stopnje v obravnavanem primeru zaradi ugotovitve prostorskega obsega služnosti morali angažirati sodnega izvedenca geodetske stroke; in (18) ali bi sodišči prve in druge stopnje morali uporabiti določbo 54. člena Zakona o katastru nepremičnin (ZKN) in ugoditi dokaznemu predlogu tožencev po postavitvi sodnega izvedenca geodetske stroke glede določitve prostorskega obsega in območja služnosti.

6.Predlog ni popoln.

7.Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v 367.a členu določa, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse. Skladno s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP mora predlagatelj v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

8.Vrhovno sodišče je že večkrat1 poudarilo, da je prav konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev v predlogu pa se mora nanj tudi problemsko osredotočati. Šele tako popoln predlog omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemski luči glede pomena za pravni red in sodno prakso. Vrhovno sodišče kot precedenčno sodišče namreč v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja predvsem javno funkcijo - z razvojem sodne prakse in razlago prava, ki naj bo ex ante vodilo nižjim sodiščem pri odločanju.2

9.Navedene zahteve, ki so do strank stroge, niso namenjene same sebi, marveč je njihovo spoštovanje nujno za zagotovitev precedenčne vloge Vrhovnega sodišča. Stroga zakonska zahteva po drugi strani ni nepremostljiva niti ne težko premostljiva, saj ZPP za zastopanje pred Vrhovnim sodiščem (vključno s postopkom za dopustitev revizije) predpisuje obvezno zastopanje po odvetniku in odvetnikom ta naloga ne bi smela biti nerešljiva.3 Obravnavani predlog za dopustitev revizije zahtev, ki jih določa četrti odstavek 367.b člena ZPP, ne izpolnjuje.

10.Toženca Vrhovnemu sodišču namreč predlagata, da dopusti revizijo glede kar osemnajstih vprašanj, pri čemer vsa merijo na pravilnost določitve obsega stvarne služnosti med mejašema in zato ne glede na to, kakšen bi bil hipotetičen odgovor Vrhovnega sodišča, ne bi presegla pomena v obravnavani zadevi oziroma, povedano drugače, ne izkazujejo obče pomembnosti za sodno prakso. Iz vprašanj je sicer mogoče razbrati očitek pritožbenemu sodišču, da naj bi bila izpodbijana odločba obremenjena z bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka iz 5., 7., 8. in 355. člena ZPP ter 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter 22., 25. in 33. člena Ustave. Vendar toženca teh kršitev v predlogu ne obrazložita. Poleg tega so izpostavljena vprašanja prepredena z dejanskimi okoliščinami, ki sploh ne morejo biti predmet revizijskega postopka (drugi odstavek 370. člena ZPP). Predlog kot celota je predolg in nepregleden. V resnici je predlog (ki obsega kar 18 strani) spisan kot revizija, ne kot predlog za njeno dopustitev.

11.Ker torej zahteve kratkosti (jedrnatosti), natančnosti, konkretnosti in kavzalnosti niso bile spoštovane, je predlog nepopoln. Vrhovno sodišče je zato izreklo prav v ta namen predvideno sankcijo iz šestega odstavka 367.b člena ZPP.

12.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1Prim. sklep Vrhovnega sodišča II DoR 341/2019, II DoR 382/2019, II DoR 191/2020, II DoR 503/2023 in številne druge.

2Glej II DoR 191/2020.

3Tako Vrhovno sodišče v sklepih II DoR 189/2017, II DoR 185/2022, II DoR 503/2023, II DoR 154/2024 in številne druge.