Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica

Za presojo te zadeve je ključno, ali zdravstvena stanja, ki so ugotovljena pri tožniku, predstavljajo telesno okvaro po Seznamu TO. Iz pisno podanega izvedenskega mnenja z dne 10. 11. 2025 izhaja, da pri tožniku niso podane telesne okvare, kot so le‑te opredeljene v omenjenem Seznamu TO. Sodišče je poleg pridobitve pisnega izvedenskega mnenja na naroku za glavno obravnavo zaslišalo člana izvedenskega organa specialista MDPŠ. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izvedensko mnenje strokovno prepričljivo, zato ga je sodišče prve stopnje pri odločitvi utemeljeno upoštevalo.
Sodišče prve stopnje je vprašanje opravljanja osnovnih življenjskih potreb prav tako razčiščevalo s pridobitvijo izvedenskega mnenja Komisije A. fakultete. Tudi v tem primeru je komisija po opravljenem osebnem pregledu podala izvedensko mnenje, da tožnik zmore samostojno opravljati osnovna življenjska opravila.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 29. 7. 2024 in št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 5. 4. 2024 ter na priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro zaradi bolezni in poškodbe pri delu od 26. 1. 2023 dalje. Prav tako je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 29. 7. 2024 in št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 5. 4. 2024 ter na priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb od 26. 7. 2023 dalje.
2.Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik. V pritožbi navaja, da sodišče ni sledilo predloženim dokazom. Zmotno je ugotovilo dejansko stanje in posledično nepravilno uporabilo materialno pravo. Izvedensko mnenje je nestrokovno, nepopolno in tudi ne sledi predloženim zdravstvenim dokazom. Ugotovitve specialista MDPŠ so nepravilne. Iz medicinske dokumentacije, ki jo je tožnik predložil sodišču, jasno izhaja, da ima epilepsijo, shizofrenijo, sarkoidozo pljuč, cervikalgijo, obojestransko koksartrozo ter ponavljajočo depresivno motnjo. Imel je že 11 težjih operacij, ima dioptrijo na desnem očesu + 1,75 in na levem očesu + 1,25. Je invalid II. kategorije invalidnosti. Izvedenski organ nepravilno ugotavlja, da je invalid III. kategorije ter da nima epilepsije in nadalje, da ni izvidov o dioptriji ter dokaza o epilepsiji in shizofreniji. Okvara oči je večja, kot to zahteva zakon. Iz izvida z dne 7. 10. 2024 izhaja, da ima ohromljeno levo ramo in sarkoidozno poškodbo pljuč. Za dihanje potrebuje pumpice. Operiran je bil na levi rami. Ima tudi težave s kolki in hrbtenico. Štirikrat je bil operiran na kolenih. Nedvomno gre za telesne okvare. Sodni izvedenec, ki ga je zaslišalo sodišče prve stopnje, ni ustrezno pojasnil zdravstvenih težav oziroma so bili odgovori pomanjkljivi oziroma v določenih delih, ki jih v pritožbi povzema tožnik, zmotni. Iz zdravstvene dokumentacije tudi jasno izhaja, da ni zmožen funkcionirati ter da rabi stalno pomoč. Zaradi epilepsije in shizofrenije ne sme voziti. Zaradi psihične bolezni mu ne dovolijo samostojne higiene in kuhanja hrane. Bolezen sarkoidoza ga omejuje pri gibanju, medtem ko ga cervikalgija in obojestranska koksartroza omejujeta pri oblačenju, hoji in pri gibanju ter pri opravljanju vsakodnevnih potreb. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.
3.Pritožba ni utemeljena.
4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)2 je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.
5.Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo toženca z dne 29. 7. 2024, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo z dne 5. 4. 2024. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ toženca odločil, da tožnik nima pravice do invalidnine za telesno okvaro.
6.Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)3 v tretjem odstavku 403. člena določa, da do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, lahko zavarovanci na podlagi Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar (Ur. l. SFRJ, št. 38/83 in 66/89) ali novega seznama o vrstah in stopnjah telesnih okvar (Seznam TO)4 pridobijo tudi pravico do invalidnine v skladu z določbami 143. do 145., 147. in 149. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1).5 ZPIZ-1 v prvem odstavku 143. člena določa, da je telesna okvara podana, če nastane pri zavarovancu izguba, bistvenejša oškodovanost ali znatnejša onesposobljenost posameznih organov ali dela telesa, kar otežuje aktivnost organizma in zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb, ne glede na to, ali ta okvara povzroča invalidnost ali ne. Pravico do invalidnine pridobi zavarovanec za telesno okvaro, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, če znaša telesna okvara najmanj 30 %, ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, in za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe izven dela, če znaša telesna okvara najmanj 50 % in če ima zavarovanec ob nastanku telesne okvare dopolnjeno pokojninsko dobo, ki je določena za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, ne glede na to, ali telesna okvara povzroča invalidnost ali ne (prvi odstavek 144. člena ZPIZ-1).
7.Za presojo te zadeve je ključno, ali zdravstvena stanja, ki so ugotovljena pri tožniku, predstavljajo telesno okvaro po Seznamu TO. Pravica do invalidnine za telesno okvaro gre zavarovancu ob izpolnitvi naslednjih pogojev, in sicer: da obstaja telesna okvara določene stopnje, nadalje, da je telesna okvara nastala med zavarovanjem oziroma uživanjem pokojnine, in da so izpolnjeni predpisani pogoji dopolnjene pokojninske dobe za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, če je telesna okvara posledica poškodbe izven dela ali bolezni.
8.Sodišče prve stopnje je dejansko stanje glede obstoja telesnih okvar razčiščevalo s pridobitvijo izvedenskega mnenja izvedenskega organa Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri A. fakulteti Univerze B. (Komisija A. fakultete). V sestavi navedene komisije so sodelovali sodni izvedenci specialist MDPŠ, specialistka psihiatrinja in specialist ortoped. Iz pisno podanega izvedenskega mnenja z dne 10. 11. 2025 izhaja, da pri tožniku niso podane telesne okvare, kot so le‑te opredeljene v omenjenem Seznamu TO. Sodišče je poleg pridobitve pisnega izvedenskega mnenja na naroku za glavno obravnavo zaslišalo člana izvedenskega organa specialista MDPŠ.
9.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je izvedensko mnenje neprepričljivo ter nestrokovno oziroma da naj bi bile ugotovitve zmotne. Izvedenski organ je preučil medicinsko dokumentacijo v spisu in zdravstvenem kartonu, tožnika je tudi osebno pregledal. Iz mnenja podrobno izhajajo ugotovitve v zvezi s predloženo medicinsko dokumentacijo. Povzet je tudi pogovor s tožnikom ter ugotovitve osebnega pregleda. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da pri tožniku ni podana telesna okvara po nobeni točki Seznama TO. Že sodišče prve stopnje podrobno povzema ugotovitve izvedenskega organa, zato jih pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju ne navaja znova. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izvedensko mnenje strokovno prepričljivo, zato ga je sodišče prve stopnje pri odločitvi utemeljeno upoštevalo.
10.Pri tem ni bistveno, da je izvedenec govoril o obstoju III. kategorije invalidnosti, čeprav je bil tožnik že predhodno razvrščen v II. kategorijo invalidnosti. V tej zadevi se je namreč ugotavljala telesna okvara, ne pa invalidnost. Prav tako za podajo izvedenskega mnenja ni bilo odločilno vprašanje, ali je tožnik upokojen. Naloga izvedenskega organa je bila ugotavljanje, ali pri tožniku obstajajo telesne okvare, na podlagi katerih se pridobi pravica do invalidnine za telesno okvaro.
11.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodni izvedenec nepravilno ugotavlja, da nima epilepsije. Sodni izvedenec je zgolj pojasnil, da iz medicinske dokumentacije ne izhaja, da bi tožnik imel epilepsijo oziroma epileptične napade ter shizofrenijo. S tem v zvezi pritožbeno sodišče poudarja, da iz 12. točke III. poglavja Seznama TO izhaja, da je za priznanje telesne okvare za epilepsijo potrebno predložiti medicinske dokaze, ki izkazujejo primarno in sekundarno generalizirane ter kompleksne parcialne napade (klinično ali elektroencefalografsko dokazane) v odvisnosti od oblik, pogostosti napadov in psihičnih sprememb. Sodni izvedenec je zgolj pojasnil, da teh dokazov v dokumentaciji ni. Ustrezno je tudi pojasnil, da se zdravilo, ki ga jemlje tožnik, uporablja tako pri epilepsiji kot tudi pri različnih organskih in osebnostnih motnjah. Samo jemanje zdravil še ne pomeni obstoja telesne okvare. Le-ta je podana ob izgubi organa, uda ali telesnega dela oziroma izgubi ali bistvenem zmanjšanju njihove funkcije. Tudi bolečine, slabo počutje in podobno še ne pomenijo, da obstajajo telesne okvare, kot so opredeljene v Seznamu TO. To velja tudi za okvaro vida, pri čemer je za odločitev za priznanje telesne okvare bistveno, kakšna je ostrina vida. Za telesno okvaro gre, če je vid na slabše oko manjši od 0,5,6 kar pa pri tožniku ni podano. Tožnik se v pritožbi sklicuje na dioptrijo, pri čemer pa je potrebno razlikovati dioptrijo od ostrine vida. Za telesno okvaro je ključna zgolj ostrina vida, ne pa dioptrija, na katero se sklicuje tožnik v pritožbi. Izvedenski organ je tudi prepričljivo pojasnil, da v zvezi z ostalimi ugotovljenimi zdravstvenimi težavami ne gre za telesne okvare, kot so le‑te določene v Seznamu TO. Sklicevanje na avstrijsko zakonodajo za odločitev v tej zadevi ni odločilno. Pri presoji sporne zadeve je potrebno uporabiti slovenske predpise, ne pa tujo zakonodajo.
12.Sodišče prve stopnje je presojalo tudi dokončno odločbo toženca z dne 29. 7. 2024, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo z dne 5. 4. 2024. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ toženca odločil, da tožnik nima pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.
13.ZPIZ-2 v 99. členu določa, da imajo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo uživalci starostne, predčasne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki jim je za osnovne življenjske potrebe nujna stalna pomoč in postrežba drugega. Po prvem odstavku 101. člena ZPIZ-2 je pomoč in postrežba uživalcu pokojnine neogibno potrebna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb, ker se niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more samostojno gibati v stanovanju in zunaj njega, samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno in opravljati drugih življenjskih opravil, nujnih za ohranjanje življenja.
14.Pomoč in postrežba je uživalcu pokojnine nujna za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati večine osnovnih življenjskih potreb iz prejšnjega odstavka ali kadar kot težji psihiatrični bolnik v domači negi potrebuje stalno nadzorstvo (drugi odstavek 101. člena ZPIZ-2).
15.Sodišče prve stopnje je vprašanje opravljanja osnovnih življenjskih potreb prav tako razčiščevalo s pridobitvijo izvedenskega mnenja Komisije A. fakultete. Tudi v tem primeru je komisija po opravljenem osebnem pregledu podala izvedensko mnenje, da tožnik zmore samostojno opravljati osnovna življenjska opravila. Izvedenski organ namreč ni ugotovil pomembnejših motoričnih izpadov na zgornjih udih, spodnjih udih ali trupu in tudi ne takih biomehanskih okvar osteomuskularnega sistema, ki bi opravičevale potrebo po pomoči in postrežbi drugega pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb. Prav tako je izvedenski organ ugotovil, da tožnik ne potrebuje stalnega nadzora zaradi psihičnih težav. Ponavljajoča se depresivna motnja je zmerna in ob pregledu v fazi remisije.
16.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da se že iz zdravstvene dokumentacije vidi, da tožnik ni zmožen samostojno funkcionirati ter da rabi stalno pomoč. Ravno zaradi ugotovitve dejanskega stanja, torej zmožnosti samostojnega opravljanja osnovnih življenjskih funkcij, je sodišče pridobilo izvedensko mnenje. Izvedenski organ je po proučitvi medicinske dokumentacije in po osebnem pregledu tožnika prepričljivo pojasnil, da tožnik osnovne življenjske funkcije opravlja samostojno. Tako po stanovanju hodi brez težav, zunaj stanovanja hodi na krajše razdalje okrog hiše, v trgovino in po drugih opravkih. Ob pregledu je bilo ugotovljeno, da hodi normalno, brez pripomočkov. Tožnik se samostojno hrani, samostojno se oblači in slači, samostojno se obuva in sezuva ter samostojno skrbi za osebno higieno, prav tako samostojno opravlja fiziološke potrebe. Tudi iz izpovedbe tožnika na naroku za glavno obravnavo izhaja, da večino osnovnih življenjskih potreb opravlja samostojno, čeprav s težavo. Da mu pri določenih opravilih občasno pomaga sin, za odločitev ni relevantno, prav tako tudi ne vprašanje nabave oziroma priprave hrane.
17.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.
-------------------------------
1Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.
2Ur. l. RS, št. 2/2004.
3Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.
4Odredba o določitvi vrst in stopenj telesnih okvar (Odredba); Ur. l. RS, št. 163/2021, ki je začela veljati 30. 10. 2021.
5Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami.
68. točka, II. B poglavje Seznama TO.