Jedro

Kraj, čas, način storitve prekrška in nekatere druge okoliščine, potrebne za individualizacijo historičnega dogodka, ki ga prekrškovni organ obravnava kot prekršek, morajo biti podrobneje opisane v opisu dejanja le, če so pomembne pri pravni opredelitvi prekrška oziroma predstavljajo njegove zakonske znake.

Prekršek po osmem odstavku 40. člena ZMV v zvezi s 6. točko drugega odstavka 40. člena ZMV je storjen, ko se izteče v sedmem odstavku tega člena določeni 15-dnevni rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti lastnika vozila.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Upravna enota Slovenj Gradec (prekrškovni organ) je M. G. dne 4. 6. 2012 izdala plačilni nalog zaradi prekrška po osmem odstavku 40. člena Zakona o motornih vozilih (v nadaljevanju ZMV) ter mu izrekla globo v višini 250,00 EUR. Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je s sodbo z dne 19. 12. 2012 storilčevo zahtevo za sodno varstvo kot neutemeljeno zavrnilo.

2. Vrhovni državni tožilec vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve drugega odstavka 57. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Navaja, da bi moralo sodišče ustaviti postopek o prekršku, ker v plačilnem nalogu ni naveden čas storitve prekrška, ki je bistvena sestavina plačilnega naloga. Navedba datuma, ko je prenehala veljati zavarovalna pogodba, po presoji vrhovnega državnega tožilca ni relevantna, zlasti zato, ker zavarovalniški pogoji dopuščajo podaljšanje zavarovanja do 30 dni po izteku pogodbe. Poleg tega je v sedmem odstavku 40. člena ZMV določena obveznost upravne enote, da pisno opozori lastnika, naj v 15 dneh po prejemu opozorila izpolni obveznost iz prvega odstavka tega člena. Šele če v tem roku ne odjavi vozila in ne vrne registrskih tablic, upravna enota obvesti policijo. Tudi datum 4. 6. 2012, ko je bilo z vpogledom v evidenco ugotovljeno, da storilec ni izpolnil obveznosti po ZMV, po prepričanju vrhovnega državnega tožilca ne more predstavljati datuma storitve prekrška. Opozarja tudi, da je navedba točnega datuma storitve prekrška bistvena zaradi uporabe materialnega predpisa, določitve začetka teka zastaralnega roka in zaradi uporabe načela ne bis in idem. Odločitev Vrhovnega sodišča je po njegovi presoji potrebna tudi zaradi poenotenja sodne prakse, saj je isto sodišče v drugi zadevi (ZSV 601/2012) zoper istega storilca zaradi istovrstne kršitve za drugo motorno vozilo postopek o prekršku ustavilo. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe in ustavitev postopka.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu, ki se o njej ni izjavil. B.

4. Vsebina plačilnega naloga je predpisana v drugem odstavku 57. člena ZP-1. Poleg osebnih podatkov o kršitelju mora plačilni nalog vsebovati kraj in čas storitve prekrška, pravno opredelitev prekrška, znesek globe, rok za plačilo globe, številko računa za plačilo, opozorilo o pravici do plačila globe na obroke, pravni pouk, lahko pa tudi druge podatke v skladu s predpisi. Če kršitelju plačilnega naloga ni mogoče izdati in vročiti takoj na kraju prekrška in se mu plačilni nalog vroči po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, mora plačilni nalog vsebovati oziroma se mu mora priložiti tudi kratek opis dejanskega stanja z navedbo dokazov (peti odstavek 57. člena ZP-1). Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da je določbo drugega odstavka 57. člena ZP-1 potrebno razumeti tako, da so kraj in čas prekrška ter nekatere druge okoliščine potrebne za individualizacijo historičnega dogodka (življenjskega primera), ki ga prekrškovni organ obravnava kot prekršek.(1) Le v primeru, ko so navedene okoliščine pomembne pri pravni opredelitvi prekrška oziroma predstavljajo njegove zakonske znake, morajo biti podrobneje opisane v okviru opisa dejanja.

5. Po 6. točki drugega odstavka 40. člena ZMV mora lastnik registriranega vozila odjaviti vozilo pri registracijski organizaciji in hkrati z odjavo izročiti registrske tablice, če je med veljavnostjo prometnega dovoljenja prenehala veljati zavarovalna pogodba, ker ni bila obnovljena ali ni bila poravnana letna obveznost v skladu z zavarovalnimi pogoji. Če tega ne stori, ga upravna enota, na območju katere ima lastnik vozila stalno prebivališče oziroma sedež, pisno opozori, naj v 15 dneh po prejemu opozorila izpolni svoje obveznosti. Če lastnik vozila v navedenem roku ne izpolni svojih obveznosti, upravna enota vozilu v evidenci registriranih vozil spremeni status v »črtano« in o tem obvesti policijo, ki registrske tablice odvzame z neposredno fizično prisilitvijo na stroške lastnika vozila, če je vozilo udeleženo v cestnem prometu ali je na javni cesti, na nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, ali drugi javni površini (sedmi odstavek 40. člena ZMV). V osmem odstavku 40. člena ZMV je za kršitev obveznosti, določenih v drugem odstavku tega člena, predpisana globa 250,00 EUR.

6. Iz plačilnega naloga z dne 4. 6. 2012 med drugim izhaja, da je M. G. kršil 6. točko drugega odstavka 40. člena ZMV, ker kot lastnik oziroma uporabnik motornega oziroma priklopnega vozila znamke Honda, reg. št. SG ..., vse do 4. 6. 2012 pri registrski organizaciji ni odjavil vozila in vrnil registrskih tablic, čeprav je med veljavnostjo prometnega dovoljenja dne 22. 1. 2012 prenehala veljati zavarovalna pogodba, ker ni bila obnovljena oziroma ni bila poravnana letna obveznost v skladu z zavarovalnimi pogoji. Iz opisa dejanskega stanja, ki je bil priložen plačilnemu nalogu, med drugim izhaja, da je upravna enota (prekrškovni organ) v skladu s sedmim odstavkom 40. člena ZMV pisno opozorila lastnika, naj v roku 15 dni od prejema opozorila izpolni svoje obveznosti. Opozorilo z dne 23. 2. 2012 je bilo lastniku vročeno dne 12. 3. 2012, ob ponovnem vpogledu v uradno evidenco vozil dne 4. 6. 2012 pa je bilo ugotovljeno, da lastnik še vedno ni izpolnil obveznosti, določenih v drugem odstavku 40. člena ZMV. Upravna enota je nato storilcu M. G. izdala zgoraj navedeni plačilni nalog in mu v skladu z osmim odstavkom 40. člena ZMV izrekla globo 250,00 EUR.

7. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je glede na zgoraj povzete določbe ZMV jasno, da je prekršek po osmem odstavku 40. člena ZMV v zvezi s 6. točko drugega odstavka 40. člena ZMV storjen takrat, ko se izteče v sedmem odstavku tega člena določeni 15-dnevni rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti lastnika vozila. Šele če v tem roku lastnik ne odjavi svojega vozila in ne vrne registrskih tablic, je podana podlaga za prisilno ukrepanje upravne enote (sprememba statusa vozila) in policije (odvzem registrskih tablic z neposredno fizično prisilitvijo na stroške lastnika vozila), s tem pa so izpolnjeni tudi pogoji za izrek sankcije zaradi opustitve obveznosti, določenih v drugem odstavku 40. člena ZMV. Takšni razlagi zakonskega besedila je v obravnavani zadevi očitno sledil tudi prekrškovni organ, saj je iz opozorila z dne 23. 2. 2012 razvidno, da bo v primeru, če lastnik vozila v roku 15 dni od prejema opozorila ne bo izpolnil svojih obveznosti, zoper lastnika podal predlog za uvedbo postopka o prekršku.

8. Iz opisa dejanskega stanja, ki je sestavni del plačilnega naloga (peti odstavek 57. člena ZP-1), je razvidno, da je bilo storilcu opozorilo iz sedmega odstavka 40. člena ZMV vročeno dne 12. 3. 2012. Ker v 15 dneh ni odjavil svojega vozila in ni vrnil registrskih tablic, so bili dne 28. 3. 2012 izpolnjeni vsi zakonski znaki očitanega prekrška. Omenjeni datum v plačilnem nalogu sicer res ni izrecno naveden kot čas storitve prekrška, vendar pa to ne pomeni, da ravnanje storilca v plačilnem nalogu ni bilo časovno opredeljeno. Iz opisa dejanskega stanja so namreč razvidne vse okoliščine, ki glede na zgoraj pojasnjeno razlago besedila 40. člena ZMV omogočajo časovno opredelitev prekrška. Navedbam vrhovnega državnega tožilca, da očitano ravnanje v plačilnem nalogu ni bilo časovno opredeljeno, tako ni mogoče pritrditi.

C.

9. Glede na povedano je Vrhovno sodišče zahtevo kot neutemeljeno zavrnilo (425. člen ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).

Op. št. (1): Prim. npr. sodbe VS RS IV Ips 53/2008 z dne 18. 11. 2008, IV Ips 65/2011 z dne 20. 9. 2011 in IV Ips 35/2009 z dne 23. 11. 2009.