Jedro

Jedro

Jedro

Jedro

Ker tožnik storitev potrošniškega kreditiranja ne opravlja več, v času odločanja v tem upravnem sporu ne izkazuje več pravnega interesa za odločitev v tej zadevi, saj si tudi v primeru, če bi bilo njegovi tožbi ugodeno, pravnega položaja ne more izboljšati.

Ker tožnik storitev potrošniškega kreditiranja ne opravlja več, v času odločanja v tem upravnem sporu ne izkazuje več pravnega interesa za odločitev v tej zadevi, saj si tudi v primeru, če bi bilo njegovi tožbi ugodeno, pravnega položaja ne more izboljšati.

Ker tožnik storitev potrošniškega kreditiranja ne opravlja več, v času odločanja v tem upravnem sporu ne izkazuje več pravnega interesa za odločitev v tej zadevi, saj si tudi v primeru, če bi bilo njegovi tožbi ugodeno, pravnega položaja ne more izboljšati.

Ker tožnik storitev potrošniškega kreditiranja ne opravlja več, v času odločanja v tem upravnem sporu ne izkazuje več pravnega interesa za odločitev v tej zadevi, saj si tudi v primeru, če bi bilo njegovi tožbi ugodeno, pravnega položaja ne more izboljšati.

Izrek

Izrek

Izrek

Izrek

I.Tožba se zavrže.

I.Tožba se zavrže.

I.Tožba se zavrže.

I.Tožba se zavrže.

II.Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

II.Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

II.Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

II.Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

Potek upravnega postopka:

Potek upravnega postopka:

Potek upravnega postopka:

Potek upravnega postopka:

1.Z odločbo št. 0610-11892/2021-9-31002 z dne 7. 3. 2022 je tržni inšpektor Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Območne enote Dravograd-Maribor (v nadaljevanju: inšpekcijski organ), gospodarski družbi A., d.o.o. (inšpekcijskemu zavezancu oziroma tožniku v tem upravnem sporu) prepovedal sklepati kreditne pogodbe s pomočjo spletne platforme http://..., ker pravna oseba kot dajalec kredita izračunava efektivno obrestno mero ali skupne stroške kredita v nasprotju s 24. in 25. členom Zakona o potrošniških kreditih (v nadaljevanju: ZPotK-2), in posledično s kreditno pogodbo dogovorjena efektivna obrestna mera presega najvišjo dopustno efektivno obrestno mero, kakor to določa 26. člen tega zakona; ker pri izračunu efektivne obrestne mere (v nadaljevanju: EOM) povezane pogodbe ne upošteva stroškov izvedbe kompenzacije, kot tudi ostalih stroškov pri sklenitvi med različnimi obveznostmi in izplačili, ki bi jih glede na zaračunan strošek kreditojemalcu morala (1. točka izreka). Kot rok za izvršitev odločbe je inšpekcijski organ določil naslednji dan po vročitvi odločbe (2. točka izreka). Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (3. točka izreka), o morebitnih stroških postopka pa bo izdan poseben sklep (4. točka izreka).

1.Z odločbo št. 0610-11892/2021-9-31002 z dne 7. 3. 2022 je tržni inšpektor Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Območne enote Dravograd-Maribor (v nadaljevanju: inšpekcijski organ), gospodarski družbi A., d.o.o. (inšpekcijskemu zavezancu oziroma tožniku v tem upravnem sporu) prepovedal sklepati kreditne pogodbe s pomočjo spletne platforme http://..., ker pravna oseba kot dajalec kredita izračunava efektivno obrestno mero ali skupne stroške kredita v nasprotju s 24. in 25. členom Zakona o potrošniških kreditih (v nadaljevanju: ZPotK-2), in posledično s kreditno pogodbo dogovorjena efektivna obrestna mera presega najvišjo dopustno efektivno obrestno mero, kakor to določa 26. člen tega zakona; ker pri izračunu efektivne obrestne mere (v nadaljevanju: EOM) povezane pogodbe ne upošteva stroškov izvedbe kompenzacije, kot tudi ostalih stroškov pri sklenitvi med različnimi obveznostmi in izplačili, ki bi jih glede na zaračunan strošek kreditojemalcu morala (1. točka izreka). Kot rok za izvršitev odločbe je inšpekcijski organ določil naslednji dan po vročitvi odločbe (2. točka izreka). Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (3. točka izreka), o morebitnih stroških postopka pa bo izdan poseben sklep (4. točka izreka).

1.Z odločbo št. 0610-11892/2021-9-31002 z dne 7. 3. 2022 je tržni inšpektor Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Območne enote Dravograd-Maribor (v nadaljevanju: inšpekcijski organ), gospodarski družbi A., d.o.o. (inšpekcijskemu zavezancu oziroma tožniku v tem upravnem sporu) prepovedal sklepati kreditne pogodbe s pomočjo spletne platforme http://..., ker pravna oseba kot dajalec kredita izračunava efektivno obrestno mero ali skupne stroške kredita v nasprotju s 24. in 25. členom Zakona o potrošniških kreditih (v nadaljevanju: ZPotK-2), in posledično s kreditno pogodbo dogovorjena efektivna obrestna mera presega najvišjo dopustno efektivno obrestno mero, kakor to določa 26. člen tega zakona; ker pri izračunu efektivne obrestne mere (v nadaljevanju: EOM) povezane pogodbe ne upošteva stroškov izvedbe kompenzacije, kot tudi ostalih stroškov pri sklenitvi med različnimi obveznostmi in izplačili, ki bi jih glede na zaračunan strošek kreditojemalcu morala (1. točka izreka). Kot rok za izvršitev odločbe je inšpekcijski organ določil naslednji dan po vročitvi odločbe (2. točka izreka). Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (3. točka izreka), o morebitnih stroških postopka pa bo izdan poseben sklep (4. točka izreka).

1.Z odločbo št. 0610-11892/2021-9-31002 z dne 7. 3. 2022 je tržni inšpektor Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Območne enote Dravograd-Maribor (v nadaljevanju: inšpekcijski organ), gospodarski družbi A., d.o.o. (inšpekcijskemu zavezancu oziroma tožniku v tem upravnem sporu) prepovedal sklepati kreditne pogodbe s pomočjo spletne platforme http://..., ker pravna oseba kot dajalec kredita izračunava efektivno obrestno mero ali skupne stroške kredita v nasprotju s 24. in 25. členom Zakona o potrošniških kreditih (v nadaljevanju: ZPotK-2), in posledično s kreditno pogodbo dogovorjena efektivna obrestna mera presega najvišjo dopustno efektivno obrestno mero, kakor to določa 26. člen tega zakona; ker pri izračunu efektivne obrestne mere (v nadaljevanju: EOM) povezane pogodbe ne upošteva stroškov izvedbe kompenzacije, kot tudi ostalih stroškov pri sklenitvi med različnimi obveznostmi in izplačili, ki bi jih glede na zaračunan strošek kreditojemalcu morala (1. točka izreka). Kot rok za izvršitev odločbe je inšpekcijski organ določil naslednji dan po vročitvi odločbe (2. točka izreka). Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (3. točka izreka), o morebitnih stroških postopka pa bo izdan poseben sklep (4. točka izreka).

2.V obrazložitvi odločbe inšpekcijski organ pojasnjuje, da ima inšpekcijski zavezanec pridobljeno odločbo št. 323-27/2021-4 z dne 24. 3. 2021 za opravljanje dejavnosti potrošniškega kreditiranja za obdobje treh let, na osnovi katere sklepa kreditne pogodbe do višine 1.000,00 EUR z maksimalno število šestih anuitet. Po ugotovitvi inšpekcijskega organa je način sklepanja kreditnih pogodb pri zavezancu v vseh primerih enak - kolikor namreč kreditojemalec ne more (pravočasno) vrniti posamezne anuitete oziroma dela kreditnega zneska, se z njim sklene nova, t. i. vezana kreditna pogodba. Fiksni strošek kreditojemalca za sklenitev nove, odvisne pogodbe, je 29,00 EUR, ki je na posameznem računu specificiran s kratico IKMOI.

2.V obrazložitvi odločbe inšpekcijski organ pojasnjuje, da ima inšpekcijski zavezanec pridobljeno odločbo št. 323-27/2021-4 z dne 24. 3. 2021 za opravljanje dejavnosti potrošniškega kreditiranja za obdobje treh let, na osnovi katere sklepa kreditne pogodbe do višine 1.000,00 EUR z maksimalno število šestih anuitet. Po ugotovitvi inšpekcijskega organa je način sklepanja kreditnih pogodb pri zavezancu v vseh primerih enak - kolikor namreč kreditojemalec ne more (pravočasno) vrniti posamezne anuitete oziroma dela kreditnega zneska, se z njim sklene nova, t. i. vezana kreditna pogodba. Fiksni strošek kreditojemalca za sklenitev nove, odvisne pogodbe, je 29,00 EUR, ki je na posameznem računu specificiran s kratico IKMOI.

2.V obrazložitvi odločbe inšpekcijski organ pojasnjuje, da ima inšpekcijski zavezanec pridobljeno odločbo št. 323-27/2021-4 z dne 24. 3. 2021 za opravljanje dejavnosti potrošniškega kreditiranja za obdobje treh let, na osnovi katere sklepa kreditne pogodbe do višine 1.000,00 EUR z maksimalno število šestih anuitet. Po ugotovitvi inšpekcijskega organa je način sklepanja kreditnih pogodb pri zavezancu v vseh primerih enak - kolikor namreč kreditojemalec ne more (pravočasno) vrniti posamezne anuitete oziroma dela kreditnega zneska, se z njim sklene nova, t. i. vezana kreditna pogodba. Fiksni strošek kreditojemalca za sklenitev nove, odvisne pogodbe, je 29,00 EUR, ki je na posameznem računu specificiran s kratico IKMOI.

2.V obrazložitvi odločbe inšpekcijski organ pojasnjuje, da ima inšpekcijski zavezanec pridobljeno odločbo št. 323-27/2021-4 z dne 24. 3. 2021 za opravljanje dejavnosti potrošniškega kreditiranja za obdobje treh let, na osnovi katere sklepa kreditne pogodbe do višine 1.000,00 EUR z maksimalno število šestih anuitet. Po ugotovitvi inšpekcijskega organa je način sklepanja kreditnih pogodb pri zavezancu v vseh primerih enak - kolikor namreč kreditojemalec ne more (pravočasno) vrniti posamezne anuitete oziroma dela kreditnega zneska, se z njim sklene nova, t. i. vezana kreditna pogodba. Fiksni strošek kreditojemalca za sklenitev nove, odvisne pogodbe, je 29,00 EUR, ki je na posameznem računu specificiran s kratico IKMOI.

3.Inšpekcijski organ je za kreditne pogodbe, ki jih navaja v obrazložitvi, izračunal EOM s programom za izračun Cena kapitala in glede vseh pogodb ugotovil, da je po novo sklenjenih oziroma t. i. vezanih pogodbah, ob upoštevanju stroška IKMOI oziroma (pri nekaterih pogodbah tudi) stroška prestavitve plačila posameznega obroka (t. i. stroška SPPPO) v višini 19,00 EUR, izračunani EOM presegal najvišji dovoljeni EOM v času sklenitve pogodbe, ki bi ga zavezanec moral upoštevati pri izračunu. Inšpekcijski zavezanec bi namreč pri izračunu EOM po mnenju inšpekcijskega organa moral upoštevati tudi strošek izvedbe kompenzacije ter ostale stroške (strošek SPPPO) med različnimi obveznostmi in izplačili. Ker teh stroškov pri izračunu EOM v kontroliranih pogodbah ni upošteval, je EOM, naveden v pogodbah, v nasprotju s 26. členom ZPotK-2, saj presega dovoljeno višino. Inšpekcijski organ je zato inšpekcijskemu zavezancu na podlagi šestega odstavka 89. člena ZPotK-2 izrekel inšpekcijski ukrep prepovedi sklepanja kreditnih pogodb.

3.Inšpekcijski organ je za kreditne pogodbe, ki jih navaja v obrazložitvi, izračunal EOM s programom za izračun Cena kapitala in glede vseh pogodb ugotovil, da je po novo sklenjenih oziroma t. i. vezanih pogodbah, ob upoštevanju stroška IKMOI oziroma (pri nekaterih pogodbah tudi) stroška prestavitve plačila posameznega obroka (t. i. stroška SPPPO) v višini 19,00 EUR, izračunani EOM presegal najvišji dovoljeni EOM v času sklenitve pogodbe, ki bi ga zavezanec moral upoštevati pri izračunu. Inšpekcijski zavezanec bi namreč pri izračunu EOM po mnenju inšpekcijskega organa moral upoštevati tudi strošek izvedbe kompenzacije ter ostale stroške (strošek SPPPO) med različnimi obveznostmi in izplačili. Ker teh stroškov pri izračunu EOM v kontroliranih pogodbah ni upošteval, je EOM, naveden v pogodbah, v nasprotju s 26. členom ZPotK-2, saj presega dovoljeno višino. Inšpekcijski organ je zato inšpekcijskemu zavezancu na podlagi šestega odstavka 89. člena ZPotK-2 izrekel inšpekcijski ukrep prepovedi sklepanja kreditnih pogodb.

3.Inšpekcijski organ je za kreditne pogodbe, ki jih navaja v obrazložitvi, izračunal EOM s programom za izračun Cena kapitala in glede vseh pogodb ugotovil, da je po novo sklenjenih oziroma t. i. vezanih pogodbah, ob upoštevanju stroška IKMOI oziroma (pri nekaterih pogodbah tudi) stroška prestavitve plačila posameznega obroka (t. i. stroška SPPPO) v višini 19,00 EUR, izračunani EOM presegal najvišji dovoljeni EOM v času sklenitve pogodbe, ki bi ga zavezanec moral upoštevati pri izračunu. Inšpekcijski zavezanec bi namreč pri izračunu EOM po mnenju inšpekcijskega organa moral upoštevati tudi strošek izvedbe kompenzacije ter ostale stroške (strošek SPPPO) med različnimi obveznostmi in izplačili. Ker teh stroškov pri izračunu EOM v kontroliranih pogodbah ni upošteval, je EOM, naveden v pogodbah, v nasprotju s 26. členom ZPotK-2, saj presega dovoljeno višino. Inšpekcijski organ je zato inšpekcijskemu zavezancu na podlagi šestega odstavka 89. člena ZPotK-2 izrekel inšpekcijski ukrep prepovedi sklepanja kreditnih pogodb.

3.Inšpekcijski organ je za kreditne pogodbe, ki jih navaja v obrazložitvi, izračunal EOM s programom za izračun Cena kapitala in glede vseh pogodb ugotovil, da je po novo sklenjenih oziroma t. i. vezanih pogodbah, ob upoštevanju stroška IKMOI oziroma (pri nekaterih pogodbah tudi) stroška prestavitve plačila posameznega obroka (t. i. stroška SPPPO) v višini 19,00 EUR, izračunani EOM presegal najvišji dovoljeni EOM v času sklenitve pogodbe, ki bi ga zavezanec moral upoštevati pri izračunu. Inšpekcijski zavezanec bi namreč pri izračunu EOM po mnenju inšpekcijskega organa moral upoštevati tudi strošek izvedbe kompenzacije ter ostale stroške (strošek SPPPO) med različnimi obveznostmi in izplačili. Ker teh stroškov pri izračunu EOM v kontroliranih pogodbah ni upošteval, je EOM, naveden v pogodbah, v nasprotju s 26. členom ZPotK-2, saj presega dovoljeno višino. Inšpekcijski organ je zato inšpekcijskemu zavezancu na podlagi šestega odstavka 89. člena ZPotK-2 izrekel inšpekcijski ukrep prepovedi sklepanja kreditnih pogodb.

4.Pritožbo, ki jo je tožnik vložil zoper prvostopenjsko odločbo, je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljevanju: ministrstvo) z odločbo št. 0211-7/2022-2-MD z dne 25. 7. 2022 zavrnilo kot neutemeljeno.

4.Pritožbo, ki jo je tožnik vložil zoper prvostopenjsko odločbo, je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljevanju: ministrstvo) z odločbo št. 0211-7/2022-2-MD z dne 25. 7. 2022 zavrnilo kot neutemeljeno.

4.Pritožbo, ki jo je tožnik vložil zoper prvostopenjsko odločbo, je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljevanju: ministrstvo) z odločbo št. 0211-7/2022-2-MD z dne 25. 7. 2022 zavrnilo kot neutemeljeno.

4.Pritožbo, ki jo je tožnik vložil zoper prvostopenjsko odločbo, je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljevanju: ministrstvo) z odločbo št. 0211-7/2022-2-MD z dne 25. 7. 2022 zavrnilo kot neutemeljeno.

5.Po ugotovitvi ministrstva je inšpekcijski organ pravilno ugotovil, da EOM pri analiziranih kreditnih pogodbah ob upoštevanju stroška IKMOI presega najvišjo dopustno obrestno mero, ki jo določa 26. člen ZPotK-2, zaradi česar je bil po mnenju ministrstva zavezancu pravilno izrečen inšpekcijski ukrep prepovedi sklepanja kreditnih pogodb. Kot pojasnjuje ministrstvo, je v obravnavani zadevi bistvenega pomena tudi ugotovitev, da inšpekcijski zavezanec s potrošniki sklepa zaporedno kreditne pogodbe, kar vpliva na višino dovoljene EOM. V primerih iz obrazložitve prvostopenjske odločbe se zato sklenitev nove kreditne pogodbe med zavezancem in potrošnikom (s katero je slednji obstoječi kredit poplačal z najemom novega kredita) glede na določbo drugega odstavka 29. člena ZPotK-2 šteje za celoto oziroma za eno pogodbo, to pa ima po ugotovitvi ministrstva za posledico podaljšanje ročnosti kredita ter njegovo uvrstitev iz I. razreda v II. razred iz tretjega odstavka 26. člena ZPotK-2. S spremembo razreda kredita pa se spremeni tudi višina najvišje dopustne EOM.

5.Po ugotovitvi ministrstva je inšpekcijski organ pravilno ugotovil, da EOM pri analiziranih kreditnih pogodbah ob upoštevanju stroška IKMOI presega najvišjo dopustno obrestno mero, ki jo določa 26. člen ZPotK-2, zaradi česar je bil po mnenju ministrstva zavezancu pravilno izrečen inšpekcijski ukrep prepovedi sklepanja kreditnih pogodb. Kot pojasnjuje ministrstvo, je v obravnavani zadevi bistvenega pomena tudi ugotovitev, da inšpekcijski zavezanec s potrošniki sklepa zaporedno kreditne pogodbe, kar vpliva na višino dovoljene EOM. V primerih iz obrazložitve prvostopenjske odločbe se zato sklenitev nove kreditne pogodbe med zavezancem in potrošnikom (s katero je slednji obstoječi kredit poplačal z najemom novega kredita) glede na določbo drugega odstavka 29. člena ZPotK-2 šteje za celoto oziroma za eno pogodbo, to pa ima po ugotovitvi ministrstva za posledico podaljšanje ročnosti kredita ter njegovo uvrstitev iz I. razreda v II. razred iz tretjega odstavka 26. člena ZPotK-2. S spremembo razreda kredita pa se spremeni tudi višina najvišje dopustne EOM.

5.Po ugotovitvi ministrstva je inšpekcijski organ pravilno ugotovil, da EOM pri analiziranih kreditnih pogodbah ob upoštevanju stroška IKMOI presega najvišjo dopustno obrestno mero, ki jo določa 26. člen ZPotK-2, zaradi česar je bil po mnenju ministrstva zavezancu pravilno izrečen inšpekcijski ukrep prepovedi sklepanja kreditnih pogodb. Kot pojasnjuje ministrstvo, je v obravnavani zadevi bistvenega pomena tudi ugotovitev, da inšpekcijski zavezanec s potrošniki sklepa zaporedno kreditne pogodbe, kar vpliva na višino dovoljene EOM. V primerih iz obrazložitve prvostopenjske odločbe se zato sklenitev nove kreditne pogodbe med zavezancem in potrošnikom (s katero je slednji obstoječi kredit poplačal z najemom novega kredita) glede na določbo drugega odstavka 29. člena ZPotK-2 šteje za celoto oziroma za eno pogodbo, to pa ima po ugotovitvi ministrstva za posledico podaljšanje ročnosti kredita ter njegovo uvrstitev iz I. razreda v II. razred iz tretjega odstavka 26. člena ZPotK-2. S spremembo razreda kredita pa se spremeni tudi višina najvišje dopustne EOM.

5.Po ugotovitvi ministrstva je inšpekcijski organ pravilno ugotovil, da EOM pri analiziranih kreditnih pogodbah ob upoštevanju stroška IKMOI presega najvišjo dopustno obrestno mero, ki jo določa 26. člen ZPotK-2, zaradi česar je bil po mnenju ministrstva zavezancu pravilno izrečen inšpekcijski ukrep prepovedi sklepanja kreditnih pogodb. Kot pojasnjuje ministrstvo, je v obravnavani zadevi bistvenega pomena tudi ugotovitev, da inšpekcijski zavezanec s potrošniki sklepa zaporedno kreditne pogodbe, kar vpliva na višino dovoljene EOM. V primerih iz obrazložitve prvostopenjske odločbe se zato sklenitev nove kreditne pogodbe med zavezancem in potrošnikom (s katero je slednji obstoječi kredit poplačal z najemom novega kredita) glede na določbo drugega odstavka 29. člena ZPotK-2 šteje za celoto oziroma za eno pogodbo, to pa ima po ugotovitvi ministrstva za posledico podaljšanje ročnosti kredita ter njegovo uvrstitev iz I. razreda v II. razred iz tretjega odstavka 26. člena ZPotK-2. S spremembo razreda kredita pa se spremeni tudi višina najvišje dopustne EOM.

Navedbe v tožbi:

Navedbe v tožbi:

Navedbe v tožbi:

6.Zoper izpodbijano odločbo je tožnik vložil tožbo zaradi bistvene kršitve pravil postopka in nepravilno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja zadeve, zaradi česar tudi materialno pravo po njegovem mnenju ni bilo uporabljeno pravilno. Kot navaja, je izrek izpodbijane odločbe v točki 1 tak, da ga ni mogoče preizkusiti, saj ne vsebuje obligatornih sestavin, in sicer ne navaja, kolikšna je najvišja dopustna EOM in v kakšni višini naj bi tožnik to najvišjo dopustno EOM presegel, v izreku pa tudi ni navedeno, kolikšni so stroški kompenzacije in kolikšni ter predvsem kateri so drugi stroški pri sklenitvi med različnimi obveznostmi in izplačili ter katere so različne obveznosti in izplačila, ki jih je organ upošteval pri izračunu EOM.

Navedbe v tožbi:

6.Zoper izpodbijano odločbo je tožnik vložil tožbo zaradi bistvene kršitve pravil postopka in nepravilno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja zadeve, zaradi česar tudi materialno pravo po njegovem mnenju ni bilo uporabljeno pravilno. Kot navaja, je izrek izpodbijane odločbe v točki 1 tak, da ga ni mogoče preizkusiti, saj ne vsebuje obligatornih sestavin, in sicer ne navaja, kolikšna je najvišja dopustna EOM in v kakšni višini naj bi tožnik to najvišjo dopustno EOM presegel, v izreku pa tudi ni navedeno, kolikšni so stroški kompenzacije in kolikšni ter predvsem kateri so drugi stroški pri sklenitvi med različnimi obveznostmi in izplačili ter katere so različne obveznosti in izplačila, ki jih je organ upošteval pri izračunu EOM.

6.Zoper izpodbijano odločbo je tožnik vložil tožbo zaradi bistvene kršitve pravil postopka in nepravilno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja zadeve, zaradi česar tudi materialno pravo po njegovem mnenju ni bilo uporabljeno pravilno. Kot navaja, je izrek izpodbijane odločbe v točki 1 tak, da ga ni mogoče preizkusiti, saj ne vsebuje obligatornih sestavin, in sicer ne navaja, kolikšna je najvišja dopustna EOM in v kakšni višini naj bi tožnik to najvišjo dopustno EOM presegel, v izreku pa tudi ni navedeno, kolikšni so stroški kompenzacije in kolikšni ter predvsem kateri so drugi stroški pri sklenitvi med različnimi obveznostmi in izplačili ter katere so različne obveznosti in izplačila, ki jih je organ upošteval pri izračunu EOM.

7.Pred izdajo odločbe inšpekcijski organ v zapisniku tožniku ni pojasnil, na osnovi katerih vhodnih podatkov je opravil izračun EOM, vhodni podatki za izračun EOM pa tudi niso obrazloženi in navedeni v izpodbijani odločbi, zaradi česar iz odločbe niso razvidni preudarki, ki so organ vodili pri odločanju, pravna sredstva pa so zgolj navidezna.

6.Zoper izpodbijano odločbo je tožnik vložil tožbo zaradi bistvene kršitve pravil postopka in nepravilno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja zadeve, zaradi česar tudi materialno pravo po njegovem mnenju ni bilo uporabljeno pravilno. Kot navaja, je izrek izpodbijane odločbe v točki 1 tak, da ga ni mogoče preizkusiti, saj ne vsebuje obligatornih sestavin, in sicer ne navaja, kolikšna je najvišja dopustna EOM in v kakšni višini naj bi tožnik to najvišjo dopustno EOM presegel, v izreku pa tudi ni navedeno, kolikšni so stroški kompenzacije in kolikšni ter predvsem kateri so drugi stroški pri sklenitvi med različnimi obveznostmi in izplačili ter katere so različne obveznosti in izplačila, ki jih je organ upošteval pri izračunu EOM.

7.Pred izdajo odločbe inšpekcijski organ v zapisniku tožniku ni pojasnil, na osnovi katerih vhodnih podatkov je opravil izračun EOM, vhodni podatki za izračun EOM pa tudi niso obrazloženi in navedeni v izpodbijani odločbi, zaradi česar iz odločbe niso razvidni preudarki, ki so organ vodili pri odločanju, pravna sredstva pa so zgolj navidezna.

7.Pred izdajo odločbe inšpekcijski organ v zapisniku tožniku ni pojasnil, na osnovi katerih vhodnih podatkov je opravil izračun EOM, vhodni podatki za izračun EOM pa tudi niso obrazloženi in navedeni v izpodbijani odločbi, zaradi česar iz odločbe niso razvidni preudarki, ki so organ vodili pri odločanju, pravna sredstva pa so zgolj navidezna.

8.Glede stroškov IKMOI ter SPPPO tožnik meni, da ju pri izračunu EOM ni treba upoštevati. Ti stroški se namreč, kot navaja, poravnajo v okviru pogodbe, na katero se nanašajo, in sicer še pred sklenitvijo dodatne pogodbe. Zato ob sklenitvi nove pogodbe ni podlage, da bi se v izračun EOM zajeli tudi ti stroški, ki so povezani z drugim pravnim poslom.

7.Pred izdajo odločbe inšpekcijski organ v zapisniku tožniku ni pojasnil, na osnovi katerih vhodnih podatkov je opravil izračun EOM, vhodni podatki za izračun EOM pa tudi niso obrazloženi in navedeni v izpodbijani odločbi, zaradi česar iz odločbe niso razvidni preudarki, ki so organ vodili pri odločanju, pravna sredstva pa so zgolj navidezna.

8.Glede stroškov IKMOI ter SPPPO tožnik meni, da ju pri izračunu EOM ni treba upoštevati. Ti stroški se namreč, kot navaja, poravnajo v okviru pogodbe, na katero se nanašajo, in sicer še pred sklenitvijo dodatne pogodbe. Zato ob sklenitvi nove pogodbe ni podlage, da bi se v izračun EOM zajeli tudi ti stroški, ki so povezani z drugim pravnim poslom.

8.Glede stroškov IKMOI ter SPPPO tožnik meni, da ju pri izračunu EOM ni treba upoštevati. Ti stroški se namreč, kot navaja, poravnajo v okviru pogodbe, na katero se nanašajo, in sicer še pred sklenitvijo dodatne pogodbe. Zato ob sklenitvi nove pogodbe ni podlage, da bi se v izračun EOM zajeli tudi ti stroški, ki so povezani z drugim pravnim poslom.

9.Inšpekcijski organ na prošnjo tožnika v izjavi na zapisnik ni predložil natančnega izračuna EOM za vse obravnavane pogodbe, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka, saj se tožnik z ugotovitvami naslovnega organa ter z njegovim načinom izračuna EOM pred izdajo odločbe vsebinsko ni seznanil, to pa ima za posledico napačno izračunano višino EOM.

8.Glede stroškov IKMOI ter SPPPO tožnik meni, da ju pri izračunu EOM ni treba upoštevati. Ti stroški se namreč, kot navaja, poravnajo v okviru pogodbe, na katero se nanašajo, in sicer še pred sklenitvijo dodatne pogodbe. Zato ob sklenitvi nove pogodbe ni podlage, da bi se v izračun EOM zajeli tudi ti stroški, ki so povezani z drugim pravnim poslom.

9.Inšpekcijski organ na prošnjo tožnika v izjavi na zapisnik ni predložil natančnega izračuna EOM za vse obravnavane pogodbe, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka, saj se tožnik z ugotovitvami naslovnega organa ter z njegovim načinom izračuna EOM pred izdajo odločbe vsebinsko ni seznanil, to pa ima za posledico napačno izračunano višino EOM.

9.Inšpekcijski organ na prošnjo tožnika v izjavi na zapisnik ni predložil natančnega izračuna EOM za vse obravnavane pogodbe, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka, saj se tožnik z ugotovitvami naslovnega organa ter z njegovim načinom izračuna EOM pred izdajo odločbe vsebinsko ni seznanil, to pa ima za posledico napačno izračunano višino EOM.

10.V nadaljevanju tožbe tožnik po posameznih pogodbah, ki jih primeroma navaja inšpekcijski organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe, pojasnjuje svoje izračune EOM ob uporabi enačbe iz prvega odstavka 25. člena ZPotK-2, ki so po njegovem mnenju zakoniti in pravilni. Na podlagi predstavljenih izračunov zaključuje, da je bila v pogodbah dogovorjena EOM v skladu z dovoljenimi vrednostmi po ZPotK-2.

9.Inšpekcijski organ na prošnjo tožnika v izjavi na zapisnik ni predložil natančnega izračuna EOM za vse obravnavane pogodbe, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka, saj se tožnik z ugotovitvami naslovnega organa ter z njegovim načinom izračuna EOM pred izdajo odločbe vsebinsko ni seznanil, to pa ima za posledico napačno izračunano višino EOM.

10.V nadaljevanju tožbe tožnik po posameznih pogodbah, ki jih primeroma navaja inšpekcijski organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe, pojasnjuje svoje izračune EOM ob uporabi enačbe iz prvega odstavka 25. člena ZPotK-2, ki so po njegovem mnenju zakoniti in pravilni. Na podlagi predstavljenih izračunov zaključuje, da je bila v pogodbah dogovorjena EOM v skladu z dovoljenimi vrednostmi po ZPotK-2.

10.V nadaljevanju tožbe tožnik po posameznih pogodbah, ki jih primeroma navaja inšpekcijski organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe, pojasnjuje svoje izračune EOM ob uporabi enačbe iz prvega odstavka 25. člena ZPotK-2, ki so po njegovem mnenju zakoniti in pravilni. Na podlagi predstavljenih izračunov zaključuje, da je bila v pogodbah dogovorjena EOM v skladu z dovoljenimi vrednostmi po ZPotK-2.

11.Tožnik zato predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in postopek inšpekcijskega nadzora ustavi, podredno pa predlaga odpravo izpodbijane odločbe. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka z DDV ter zakonskimi zamudnimi obrestmi.

10.V nadaljevanju tožbe tožnik po posameznih pogodbah, ki jih primeroma navaja inšpekcijski organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe, pojasnjuje svoje izračune EOM ob uporabi enačbe iz prvega odstavka 25. člena ZPotK-2, ki so po njegovem mnenju zakoniti in pravilni. Na podlagi predstavljenih izračunov zaključuje, da je bila v pogodbah dogovorjena EOM v skladu z dovoljenimi vrednostmi po ZPotK-2.

Navedbe toženke:

11.Tožnik zato predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in postopek inšpekcijskega nadzora ustavi, podredno pa predlaga odpravo izpodbijane odločbe. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka z DDV ter zakonskimi zamudnimi obrestmi.

11.Tožnik zato predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in postopek inšpekcijskega nadzora ustavi, podredno pa predlaga odpravo izpodbijane odločbe. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka z DDV ter zakonskimi zamudnimi obrestmi.

11.Tožnik zato predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in postopek inšpekcijskega nadzora ustavi, podredno pa predlaga odpravo izpodbijane odločbe. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka z DDV ter zakonskimi zamudnimi obrestmi.

12.Toženka na tožbo ni odgovorila, sodišču pa je poslala upravni spis zadeve.

Navedbe toženke:

Navedbe toženke:

Navedbe toženke:

Sodna presoja:

12.Toženka na tožbo ni odgovorila, sodišču pa je poslala upravni spis zadeve.

12.Toženka na tožbo ni odgovorila, sodišču pa je poslala upravni spis zadeve.

12.Toženka na tožbo ni odgovorila, sodišču pa je poslala upravni spis zadeve.

K točki I izreka:

Sodna presoja:

Sodna presoja:

Sodna presoja:

13.Tožba ni dopustna.

K točki I izreka:

K točki I izreka:

K točki I izreka:

14.Sodišče je dne 10. 3. 2025 v odsotnosti pravilno vabljene toženke opravilo narok glavne obravnave, ki se ga je po svojem pooblaščencu udeležil tožnik.

13.Tožba ni dopustna.

13.Tožba ni dopustna.

15.O trditvah strank je sodišče na glavni obravnavi izvedlo dokaz s vpogledom v izpodbijano odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Območne enote Dravograd-Maribor, št. 0610-11892/2021-9-31002 z dne z dne 7. 3. 2022 (dokaz A 10), v odločbo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo št. 0211-7/2022-2-MD z dne 25. 7. 2022 z dne 25. 7. 2022 (dokaz A 11), v pritožbo tožnika z dne 28. 3. 2022, v cenik storitev (dokaz A 2), v Splošne pogoje poslovanja za ... (dokaz A 3), v saldakonte kreditojemalcev (dokaz A 4), v saldakont za B. B. (dokaz A 5), v saldakont za C. C. (dokaz A 6), v saldakont za D. D. (dokaz A 7), v saldakont za E. E. (dokaz A 8), in v saldakont za F. F. (dokaz A 9), seznanilo pa se je tudi z vsemi ostalimi listinami upravnega ter sodnega spisa. Ker je na podlagi navedb pooblaščenca tožnika na glavni obravnavi presodilo, da tožba ni dopustna, sodišče ni izvedlo predlaganega dokaza z izvedencem finančne stroke, ki ga je z namenom dokazovanja pravilnosti predstavljenih izračunov EOM predlagal tožnik.

13.Tožba ni dopustna.

14.Sodišče je dne 10. 3. 2025 v odsotnosti pravilno vabljene toženke opravilo narok glavne obravnave, ki se ga je po svojem pooblaščencu udeležil tožnik.

14.Sodišče je dne 10. 3. 2025 v odsotnosti pravilno vabljene toženke opravilo narok glavne obravnave, ki se ga je po svojem pooblaščencu udeležil tožnik.

16.V obravnavani zadevi tožnik s tožbo v upravnem sporu izpodbija odločbo, s katero mu je tržni inšpektor v postopku nadzora po določbah ZPotK-2 zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri izračunu EOM oziroma skupnih stroškov kredita, zaradi katerih naj bi s kreditnimi pogodbami dogovorjena EOM presegala najvišjo dopustno EOM, izrekel inšpekcijski ukrep prepovedi sklepanja kreditnih pogodb s pomočjo spletne platforme http://...

14.Sodišče je dne 10. 3. 2025 v odsotnosti pravilno vabljene toženke opravilo narok glavne obravnave, ki se ga je po svojem pooblaščencu udeležil tožnik.

15.O trditvah strank je sodišče na glavni obravnavi izvedlo dokaz s vpogledom v izpodbijano odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Območne enote Dravograd-Maribor, št. 0610-11892/2021-9-31002 z dne z dne 7. 3. 2022 (dokaz A 10), v odločbo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo št. 0211-7/2022-2-MD z dne 25. 7. 2022 z dne 25. 7. 2022 (dokaz A 11), v pritožbo tožnika z dne 28. 3. 2022, v cenik storitev (dokaz A 2), v Splošne pogoje poslovanja za ... (dokaz A 3), v saldakonte kreditojemalcev (dokaz A 4), v saldakont za B. B. (dokaz A 5), v saldakont za C. C. (dokaz A 6), v saldakont za D. D. (dokaz A 7), v saldakont za E. E. (dokaz A 8), in v saldakont za F. F. (dokaz A 9), seznanilo pa se je tudi z vsemi ostalimi listinami upravnega ter sodnega spisa. Ker je na podlagi navedb pooblaščenca tožnika na glavni obravnavi presodilo, da tožba ni dopustna, sodišče ni izvedlo predlaganega dokaza z izvedencem finančne stroke, ki ga je z namenom dokazovanja pravilnosti predstavljenih izračunov EOM predlagal tožnik.

15.O trditvah strank je sodišče na glavni obravnavi izvedlo dokaz s vpogledom v izpodbijano odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Območne enote Dravograd-Maribor, št. 0610-11892/2021-9-31002 z dne z dne 7. 3. 2022 (dokaz A 10), v odločbo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo št. 0211-7/2022-2-MD z dne 25. 7. 2022 z dne 25. 7. 2022 (dokaz A 11), v pritožbo tožnika z dne 28. 3. 2022, v cenik storitev (dokaz A 2), v Splošne pogoje poslovanja za ... (dokaz A 3), v saldakonte kreditojemalcev (dokaz A 4), v saldakont za B. B. (dokaz A 5), v saldakont za C. C. (dokaz A 6), v saldakont za D. D. (dokaz A 7), v saldakont za E. E. (dokaz A 8), in v saldakont za F. F. (dokaz A 9), seznanilo pa se je tudi z vsemi ostalimi listinami upravnega ter sodnega spisa. Ker je na podlagi navedb pooblaščenca tožnika na glavni obravnavi presodilo, da tožba ni dopustna, sodišče ni izvedlo predlaganega dokaza z izvedencem finančne stroke, ki ga je z namenom dokazovanja pravilnosti predstavljenih izračunov EOM predlagal tožnik.

17.Pravno podlago izrečenemu inšpekcijskemu ukrepu predstavlja določba 89. člena ZPotK-2, ki tržnemu inšpektorju nalaga, da dajalcu kredita z odločbo prepove sklepanje kreditnih pogodb s potrošniki po ZPotK-2 in pri ministrstvu predlaga odvzem dovoljenja za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja (med drugim tudi) v primeru, če pri opravljanju nadzora ugotovi, da dajalec kredita izračunava efektivno obrestno mero ali skupne stroške kredita v nasprotju s 24. in 25. členom ZPotK-2 (8. točka šestega odstavka 89. člena ZPotK-2), ali če s kreditno pogodbo dogovorjena efektivna obrestna mera presega najvišjo dopustno efektivno obrestno mero, kakor to določa 26. člen ZPotK-2 (9. točka šestega odstavka 89. člena ZPotK-2).

15.O trditvah strank je sodišče na glavni obravnavi izvedlo dokaz s vpogledom v izpodbijano odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Območne enote Dravograd-Maribor, št. 0610-11892/2021-9-31002 z dne z dne 7. 3. 2022 (dokaz A 10), v odločbo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo št. 0211-7/2022-2-MD z dne 25. 7. 2022 z dne 25. 7. 2022 (dokaz A 11), v pritožbo tožnika z dne 28. 3. 2022, v cenik storitev (dokaz A 2), v Splošne pogoje poslovanja za ... (dokaz A 3), v saldakonte kreditojemalcev (dokaz A 4), v saldakont za B. B. (dokaz A 5), v saldakont za C. C. (dokaz A 6), v saldakont za D. D. (dokaz A 7), v saldakont za E. E. (dokaz A 8), in v saldakont za F. F. (dokaz A 9), seznanilo pa se je tudi z vsemi ostalimi listinami upravnega ter sodnega spisa. Ker je na podlagi navedb pooblaščenca tožnika na glavni obravnavi presodilo, da tožba ni dopustna, sodišče ni izvedlo predlaganega dokaza z izvedencem finančne stroke, ki ga je z namenom dokazovanja pravilnosti predstavljenih izračunov EOM predlagal tožnik.

16.V obravnavani zadevi tožnik s tožbo v upravnem sporu izpodbija odločbo, s katero mu je tržni inšpektor v postopku nadzora po določbah ZPotK-2 zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri izračunu EOM oziroma skupnih stroškov kredita, zaradi katerih naj bi s kreditnimi pogodbami dogovorjena EOM presegala najvišjo dopustno EOM, izrekel inšpekcijski ukrep prepovedi sklepanja kreditnih pogodb s pomočjo spletne platforme http://...

16.V obravnavani zadevi tožnik s tožbo v upravnem sporu izpodbija odločbo, s katero mu je tržni inšpektor v postopku nadzora po določbah ZPotK-2 zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri izračunu EOM oziroma skupnih stroškov kredita, zaradi katerih naj bi s kreditnimi pogodbami dogovorjena EOM presegala najvišjo dopustno EOM, izrekel inšpekcijski ukrep prepovedi sklepanja kreditnih pogodb s pomočjo spletne platforme http://...

18.Med strankama v postopku ni sporno, da je tožnik v času izdaje izpodbijane odločbe na podlagi dovoljenja Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo št. 323-27/2021-4 z dne 24. 3. 2021 opravljal dejavnost potrošniškega kreditiranja. Dovoljenje za opravljanje navedene dejavnosti, ki je po zakonu pogoj za sklepanje kreditov s potrošniki

16.V obravnavani zadevi tožnik s tožbo v upravnem sporu izpodbija odločbo, s katero mu je tržni inšpektor v postopku nadzora po določbah ZPotK-2 zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri izračunu EOM oziroma skupnih stroškov kredita, zaradi katerih naj bi s kreditnimi pogodbami dogovorjena EOM presegala najvišjo dopustno EOM, izrekel inšpekcijski ukrep prepovedi sklepanja kreditnih pogodb s pomočjo spletne platforme http://...

17.Pravno podlago izrečenemu inšpekcijskemu ukrepu predstavlja določba 89. člena ZPotK-2, ki tržnemu inšpektorju nalaga, da dajalcu kredita z odločbo prepove sklepanje kreditnih pogodb s potrošniki po ZPotK-2 in pri ministrstvu predlaga odvzem dovoljenja za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja (med drugim tudi) v primeru, če pri opravljanju nadzora ugotovi, da dajalec kredita izračunava efektivno obrestno mero ali skupne stroške kredita v nasprotju s 24. in 25. členom ZPotK-2 (8. točka šestega odstavka 89. člena ZPotK-2), ali če s kreditno pogodbo dogovorjena efektivna obrestna mera presega najvišjo dopustno efektivno obrestno mero, kakor to določa 26. člen ZPotK-2 (9. točka šestega odstavka 89. člena ZPotK-2).

17.Pravno podlago izrečenemu inšpekcijskemu ukrepu predstavlja določba 89. člena ZPotK-2, ki tržnemu inšpektorju nalaga, da dajalcu kredita z odločbo prepove sklepanje kreditnih pogodb s potrošniki po ZPotK-2 in pri ministrstvu predlaga odvzem dovoljenja za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja (med drugim tudi) v primeru, če pri opravljanju nadzora ugotovi, da dajalec kredita izračunava efektivno obrestno mero ali skupne stroške kredita v nasprotju s 24. in 25. členom ZPotK-2 (8. točka šestega odstavka 89. člena ZPotK-2), ali če s kreditno pogodbo dogovorjena efektivna obrestna mera presega najvišjo dopustno efektivno obrestno mero, kakor to določa 26. člen ZPotK-2 (9. točka šestega odstavka 89. člena ZPotK-2).

1

17.Pravno podlago izrečenemu inšpekcijskemu ukrepu predstavlja določba 89. člena ZPotK-2, ki tržnemu inšpektorju nalaga, da dajalcu kredita z odločbo prepove sklepanje kreditnih pogodb s potrošniki po ZPotK-2 in pri ministrstvu predlaga odvzem dovoljenja za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja (med drugim tudi) v primeru, če pri opravljanju nadzora ugotovi, da dajalec kredita izračunava efektivno obrestno mero ali skupne stroške kredita v nasprotju s 24. in 25. členom ZPotK-2 (8. točka šestega odstavka 89. člena ZPotK-2), ali če s kreditno pogodbo dogovorjena efektivna obrestna mera presega najvišjo dopustno efektivno obrestno mero, kakor to določa 26. člen ZPotK-2 (9. točka šestega odstavka 89. člena ZPotK-2).

18.Med strankama v postopku ni sporno, da je tožnik v času izdaje izpodbijane odločbe na podlagi dovoljenja Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo št. 323-27/2021-4 z dne 24. 3. 2021 opravljal dejavnost potrošniškega kreditiranja. Dovoljenje za opravljanje navedene dejavnosti, ki je po zakonu pogoj za sklepanje kreditov s potrošniki

18.Med strankama v postopku ni sporno, da je tožnik v času izdaje izpodbijane odločbe na podlagi dovoljenja Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo št. 323-27/2021-4 z dne 24. 3. 2021 opravljal dejavnost potrošniškega kreditiranja. Dovoljenje za opravljanje navedene dejavnosti, ki je po zakonu pogoj za sklepanje kreditov s potrošniki

, mu je bilo izdano za obdobje treh let.

18.Med strankama v postopku ni sporno, da je tožnik v času izdaje izpodbijane odločbe na podlagi dovoljenja Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo št. 323-27/2021-4 z dne 24. 3. 2021 opravljal dejavnost potrošniškega kreditiranja. Dovoljenje za opravljanje navedene dejavnosti, ki je po zakonu pogoj za sklepanje kreditov s potrošniki

1

1

19.Pooblaščenec tožnika je na glavni obravnavi na vprašanje sodišča, ali tožnik na podlagi izdanega dovoljenja še vedno opravlja storitve potrošniškega kreditiranja, odgovoril, da je tožnik po prejemu izpodbijane odločbe dejavnost potrošniškega kreditiranja prenehal opravljati in da te dejavnosti več ne opravlja. Na nadaljnjo vprašanje sodišča, kakšen pravni interes tožnik glede na povedano zasleduje s tožbo v upravnem sporu, pa je pooblaščenec tožnika pojasnil, da želi tožnik s tožbo doseči odpravo izpodbijane odločbe, saj bo, če bo izpodbijana odločba v upravnem sporu odpravljena, poskušal dokazati nastanek škode v odškodninskem postopku, ki ga namerava sprožiti zoper državo.

19.Pooblaščenec tožnika je na glavni obravnavi na vprašanje sodišča, ali tožnik na podlagi izdanega dovoljenja še vedno opravlja storitve potrošniškega kreditiranja, odgovoril, da je tožnik po prejemu izpodbijane odločbe dejavnost potrošniškega kreditiranja prenehal opravljati in da te dejavnosti več ne opravlja. Na nadaljnjo vprašanje sodišča, kakšen pravni interes tožnik glede na povedano zasleduje s tožbo v upravnem sporu, pa je pooblaščenec tožnika pojasnil, da želi tožnik s tožbo doseči odpravo izpodbijane odločbe, saj bo, če bo izpodbijana odločba v upravnem sporu odpravljena, poskušal dokazati nastanek škode v odškodninskem postopku, ki ga namerava sprožiti zoper državo.

19.Pooblaščenec tožnika je na glavni obravnavi na vprašanje sodišča, ali tožnik na podlagi izdanega dovoljenja še vedno opravlja storitve potrošniškega kreditiranja, odgovoril, da je tožnik po prejemu izpodbijane odločbe dejavnost potrošniškega kreditiranja prenehal opravljati in da te dejavnosti več ne opravlja. Na nadaljnjo vprašanje sodišča, kakšen pravni interes tožnik glede na povedano zasleduje s tožbo v upravnem sporu, pa je pooblaščenec tožnika pojasnil, da želi tožnik s tožbo doseči odpravo izpodbijane odločbe, saj bo, če bo izpodbijana odločba v upravnem sporu odpravljena, poskušal dokazati nastanek škode v odškodninskem postopku, ki ga namerava sprožiti zoper državo.

19.Pooblaščenec tožnika je na glavni obravnavi na vprašanje sodišča, ali tožnik na podlagi izdanega dovoljenja še vedno opravlja storitve potrošniškega kreditiranja, odgovoril, da je tožnik po prejemu izpodbijane odločbe dejavnost potrošniškega kreditiranja prenehal opravljati in da te dejavnosti več ne opravlja. Na nadaljnjo vprašanje sodišča, kakšen pravni interes tožnik glede na povedano zasleduje s tožbo v upravnem sporu, pa je pooblaščenec tožnika pojasnil, da želi tožnik s tožbo doseči odpravo izpodbijane odločbe, saj bo, če bo izpodbijana odločba v upravnem sporu odpravljena, poskušal dokazati nastanek škode v odškodninskem postopku, ki ga namerava sprožiti zoper državo.

20.Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. Eden od procesnih pogojev (t. i. procesnih predpostavk) za začetek in vodenje postopka upravnega spora pa je ugotovitev, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, (še) posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. To pomeni, da mora tožnik izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Na obstoj procesnih predpostavk je dolžno sodišče po drugem odstavku 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka in mora tožbo zavreči, če kadarkoli tekom postopka ugotovi, da tožnik za sodno varstvo v upravnem sporu ne izkazuje (več) pravno priznanega interesa.

20.Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. Eden od procesnih pogojev (t. i. procesnih predpostavk) za začetek in vodenje postopka upravnega spora pa je ugotovitev, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, (še) posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. To pomeni, da mora tožnik izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Na obstoj procesnih predpostavk je dolžno sodišče po drugem odstavku 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka in mora tožbo zavreči, če kadarkoli tekom postopka ugotovi, da tožnik za sodno varstvo v upravnem sporu ne izkazuje (več) pravno priznanega interesa.

20.Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. Eden od procesnih pogojev (t. i. procesnih predpostavk) za začetek in vodenje postopka upravnega spora pa je ugotovitev, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, (še) posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. To pomeni, da mora tožnik izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Na obstoj procesnih predpostavk je dolžno sodišče po drugem odstavku 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka in mora tožbo zavreči, če kadarkoli tekom postopka ugotovi, da tožnik za sodno varstvo v upravnem sporu ne izkazuje (več) pravno priznanega interesa.

20.Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. Eden od procesnih pogojev (t. i. procesnih predpostavk) za začetek in vodenje postopka upravnega spora pa je ugotovitev, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, (še) posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. To pomeni, da mora tožnik izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Na obstoj procesnih predpostavk je dolžno sodišče po drugem odstavku 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka in mora tožbo zavreči, če kadarkoli tekom postopka ugotovi, da tožnik za sodno varstvo v upravnem sporu ne izkazuje (več) pravno priznanega interesa.

21.Ker je pooblaščenec tožnika na glavni obravnavi pojasnil, da tožnik storitev potrošniškega kreditiranja ne opravlja več, tožnik po presoji sodišča v času odločanja v tem upravnem sporu ne izkazuje več pravnega interesa za odločitev v tej zadevi, saj si tudi v primeru, če bi bilo njegovi tožbi ugodeno, pravnega položaja ne more izboljšati. Četudi namreč tožniku dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja zaradi izdane izpodbijane odločbe ne bi bilo odvzeto z odločbo ministrstva na podlagi 33. člena ZPotK-2

21.Ker je pooblaščenec tožnika na glavni obravnavi pojasnil, da tožnik storitev potrošniškega kreditiranja ne opravlja več, tožnik po presoji sodišča v času odločanja v tem upravnem sporu ne izkazuje več pravnega interesa za odločitev v tej zadevi, saj si tudi v primeru, če bi bilo njegovi tožbi ugodeno, pravnega položaja ne more izboljšati. Četudi namreč tožniku dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja zaradi izdane izpodbijane odločbe ne bi bilo odvzeto z odločbo ministrstva na podlagi 33. člena ZPotK-2

21.Ker je pooblaščenec tožnika na glavni obravnavi pojasnil, da tožnik storitev potrošniškega kreditiranja ne opravlja več, tožnik po presoji sodišča v času odločanja v tem upravnem sporu ne izkazuje več pravnega interesa za odločitev v tej zadevi, saj si tudi v primeru, če bi bilo njegovi tožbi ugodeno, pravnega položaja ne more izboljšati. Četudi namreč tožniku dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja zaradi izdane izpodbijane odločbe ne bi bilo odvzeto z odločbo ministrstva na podlagi 33. člena ZPotK-2

21.Ker je pooblaščenec tožnika na glavni obravnavi pojasnil, da tožnik storitev potrošniškega kreditiranja ne opravlja več, tožnik po presoji sodišča v času odločanja v tem upravnem sporu ne izkazuje več pravnega interesa za odločitev v tej zadevi, saj si tudi v primeru, če bi bilo njegovi tožbi ugodeno, pravnega položaja ne more izboljšati. Četudi namreč tožniku dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja zaradi izdane izpodbijane odločbe ne bi bilo odvzeto z odločbo ministrstva na podlagi 33. člena ZPotK-2

2

, bi veljavnost dovoljenja med tem prenehala s potekom časa (v letu 2024), za katerega je bilo tožniku z odločbo št. 323-27/2021-4 z dne 24. 3. 2021 to dovoljenje izdano. Da bi bilo tožniku izdano novo dovoljenje za opravljanje teh storitev, ki bi bilo še zmeraj v veljavi, tožnik ne zatrjuje, saj, kot je navedel na glavni obravnavi, storitev potrošniškega kreditiranja več ne opravlja.

2

2

, bi veljavnost dovoljenja med tem prenehala s potekom časa (v letu 2024), za katerega je bilo tožniku z odločbo št. 323-27/2021-4 z dne 24. 3. 2021 to dovoljenje izdano. Da bi bilo tožniku izdano novo dovoljenje za opravljanje teh storitev, ki bi bilo še zmeraj v veljavi, tožnik ne zatrjuje, saj, kot je navedel na glavni obravnavi, storitev potrošniškega kreditiranja več ne opravlja.

22.Na odločitev sodišča tudi ne more vplivati sklicevanje tožnika na odškodninski spor, za katerega tožnik trdi, da ga namerava sprožiti zoper državo, v primeru, da bo njegovi izpodbojni tožbi v upravnem sporu ugodeno. Civilni odškodninski spor je namreč drug postopek, ki z upravnim postopkom ni v neposredni vsebinski povezavi, saj zasleduje drugačen cilj kot postopek pred upravnim sodiščem. Zato zgolj z željo po odpravi izpodbijane odločbe v upravnem sporu za potrebe morebitnega dokazovanja pravnega temelja odškodninske odgovornosti države v potencialnem sodnem postopku pred civilnim sodiščem tožnik pravnega interesa za izpodbojno tožbo ne izkazuje. Kot izhaja tudi iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS, za stranko morebiti ugodni razlogi v odločitvi sodišča pomenijo zgolj njen dejanski in ne pravni interes za odločitev, zaradi česar pa tožniku pravovarstvene potrebe v postopku upravnega spora ni mogoče priznati.

22.Na odločitev sodišča tudi ne more vplivati sklicevanje tožnika na odškodninski spor, za katerega tožnik trdi, da ga namerava sprožiti zoper državo, v primeru, da bo njegovi izpodbojni tožbi v upravnem sporu ugodeno. Civilni odškodninski spor je namreč drug postopek, ki z upravnim postopkom ni v neposredni vsebinski povezavi, saj zasleduje drugačen cilj kot postopek pred upravnim sodiščem. Zato zgolj z željo po odpravi izpodbijane odločbe v upravnem sporu za potrebe morebitnega dokazovanja pravnega temelja odškodninske odgovornosti države v potencialnem sodnem postopku pred civilnim sodiščem tožnik pravnega interesa za izpodbojno tožbo ne izkazuje. Kot izhaja tudi iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS, za stranko morebiti ugodni razlogi v odločitvi sodišča pomenijo zgolj njen dejanski in ne pravni interes za odločitev, zaradi česar pa tožniku pravovarstvene potrebe v postopku upravnega spora ni mogoče priznati.

22.Na odločitev sodišča tudi ne more vplivati sklicevanje tožnika na odškodninski spor, za katerega tožnik trdi, da ga namerava sprožiti zoper državo, v primeru, da bo njegovi izpodbojni tožbi v upravnem sporu ugodeno. Civilni odškodninski spor je namreč drug postopek, ki z upravnim postopkom ni v neposredni vsebinski povezavi, saj zasleduje drugačen cilj kot postopek pred upravnim sodiščem. Zato zgolj z željo po odpravi izpodbijane odločbe v upravnem sporu za potrebe morebitnega dokazovanja pravnega temelja odškodninske odgovornosti države v potencialnem sodnem postopku pred civilnim sodiščem tožnik pravnega interesa za izpodbojno tožbo ne izkazuje. Kot izhaja tudi iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS, za stranko morebiti ugodni razlogi v odločitvi sodišča pomenijo zgolj njen dejanski in ne pravni interes za odločitev, zaradi česar pa tožniku pravovarstvene potrebe v postopku upravnega spora ni mogoče priznati.

22.Na odločitev sodišča tudi ne more vplivati sklicevanje tožnika na odškodninski spor, za katerega tožnik trdi, da ga namerava sprožiti zoper državo, v primeru, da bo njegovi izpodbojni tožbi v upravnem sporu ugodeno. Civilni odškodninski spor je namreč drug postopek, ki z upravnim postopkom ni v neposredni vsebinski povezavi, saj zasleduje drugačen cilj kot postopek pred upravnim sodiščem. Zato zgolj z željo po odpravi izpodbijane odločbe v upravnem sporu za potrebe morebitnega dokazovanja pravnega temelja odškodninske odgovornosti države v potencialnem sodnem postopku pred civilnim sodiščem tožnik pravnega interesa za izpodbojno tožbo ne izkazuje. Kot izhaja tudi iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS, za stranko morebiti ugodni razlogi v odločitvi sodišča pomenijo zgolj njen dejanski in ne pravni interes za odločitev, zaradi česar pa tožniku pravovarstvene potrebe v postopku upravnega spora ni mogoče priznati.

23.Po prvem odstavku 33. člena ZUS-1 se s tožbo v upravnem sporu lahko zahteva odprava upravnega akta (izpodbojna tožba), ugotovitev nezakonitosti upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v tožnikove pravice ali pravne koristi (ugotovitvena tožba), izdaja oziroma vročitev upravnega akta (tožba zaradi molka) ali sprememba upravnega akta (tožba v sporu polne jurisdikcije).

23.Po prvem odstavku 33. člena ZUS-1 se s tožbo v upravnem sporu lahko zahteva odprava upravnega akta (izpodbojna tožba), ugotovitev nezakonitosti upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v tožnikove pravice ali pravne koristi (ugotovitvena tožba), izdaja oziroma vročitev upravnega akta (tožba zaradi molka) ali sprememba upravnega akta (tožba v sporu polne jurisdikcije).

23.Po prvem odstavku 33. člena ZUS-1 se s tožbo v upravnem sporu lahko zahteva odprava upravnega akta (izpodbojna tožba), ugotovitev nezakonitosti upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v tožnikove pravice ali pravne koristi (ugotovitvena tožba), izdaja oziroma vročitev upravnega akta (tožba zaradi molka) ali sprememba upravnega akta (tožba v sporu polne jurisdikcije).

23.Po prvem odstavku 33. člena ZUS-1 se s tožbo v upravnem sporu lahko zahteva odprava upravnega akta (izpodbojna tožba), ugotovitev nezakonitosti upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v tožnikove pravice ali pravne koristi (ugotovitvena tožba), izdaja oziroma vročitev upravnega akta (tožba zaradi molka) ali sprememba upravnega akta (tožba v sporu polne jurisdikcije).

24.V obravnavani zadevi tožnik s tožbo v upravnem sporu predlaga odpravo izpodbijane odločbe (t. i. izpodbojno tožbo ali tožbo na odpravo akta), s katero mu je bil izrečen inšpekcijski ukrep prepovedi sklepanja kreditnih pogodb s potrošniki. Z odpravo izpodbijane odločbe pa si tožnik pravnega položaja na področju upravnega prava zaradi odvzema dovoljenja oziroma prenehanja njegove veljavnosti s potekom časa in zaradi prenehanja opravljanja storitev potrošniškega kreditiranja ne more več izboljšati, zaradi česar je prenehal tudi njegov interes za izpodbojno tožbo v tem upravnem sporu, ugotovitvenega tožbenega zahtevka na podlagi prvega odstavka 33. člena ZUS-1, ki določa, da se s tožbo lahko zahteva tudi ugotovitev nezakonitosti upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v tožnikove pravice ali pravne koristi (t. i. ugotovitvena tožba), pa tožnik, zastopan po odvetniški pisarni, v upravnem sporu ni postavil.

25.Po uveljavljeni upravno sodni praksi sodišče ni dolžno stranke pozivati k ustreznemu oblikovanju tožbenega zahtevka oziroma predloga zaradi možnosti njenega uspeha v postopku upravnega spora (sodišče stranko poziva le na odpravo formalnih pomanjkljivosti tožbe), ugotovitveni zahtevek pa tudi ni sam po sebi vsebovan že v tožbeni zahtevi za odpravo izpodbijanega akta, da bi moralo sodišče prve stopnje vselej že v primeru vložitve izpodbojne tožbe presojati, ali lahko odloči, kot da je bila vložena (tudi) ugotovitvena tožba. Ker tožnik po lastni volji ugotovitvenega zahtevka v upravnem sporu ni postavil, čeprav bi ga lahko, sodišče ni imelo podlage za izdajo ugotovitvene sodbe.

26.Sodišče namreč ne sme samovoljno zaključiti, kakšen je zahtevek tožnika, saj je tožnik tisti, ki se odloči o tožbi ter po svoji volji opredeli tožbeni zahtevek, torej tisto, kar s tožbo želi doseči. Navedeno je izraz zahtev poštenega postopka iz 22. člena Ustave RS kot tudi pravice do sodnega varstva v upravnem sporu iz 23. člena v povezavi s 157. členom Ustave RS. Temu v celoti sledi tudi ureditev ZUS-1, ki jasno opredeljuje, kaj tožnik s tožbo lahko zahteva (33. člen ZUS-1) in to odločitev v celoti prepušča njegovi odločitvi (30. člen ZUS-1).

27.Ker si tožnik s predlagano odpravo izpodbijane odločbe pravnega položaja ne more izboljšati, ne izkazuje več pravnega interesa za nadaljevanje postopka. Zato je sodišče v skladu s 6. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo s sklepom zavrglo brez vsebinske obravnave.

K točki II izreka:

28.Odločitev o zahtevku tožnika za povrnitev priglašenih stroškov postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------

1

Pred začetkom opravljanja storitev potrošniškega kreditiranja mora dajalec kredita pridobiti dovoljenje za opravljanje teh storitev, ki ga ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, izda za obdobje treh let z možnostjo podaljšanja (prvi odstavek 30. člena v zvezi s petim odstavkom 31. člena ZPotK-2).

2

Odločba Tržnega inšpektorata, izdana na podlagi šestega odstavka 89. člena ZPotK-2, je po 1. točki prvega odstavka 33. člena tega zakona eden od razlogov za odvzem dovoljenja dajalcu kredita za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja.

3

Tako Vrhovno sodišče RS v sklepu I Up 159/2015 z dne 20. 1. 2016 in sklepu I Up 6/2022 z dne 25. 5. 2022.

4

Glej sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 159/2015 z dne 20. 1. 2016.

5

Tako npr. Vrhovno sodišče RS v sklepih I Up 6/2022 z dne 25. 5. 2022, I Up 37/2022 z dne 9. 11. 2022, I Up 115/2022 z dne 7. 12. 2022, I Up 175/2022 z dne 19. 10. 2022.

6

Tako Vrhovno sodišče RS v sklepu I Up 6/2022 z dne 25. 5. 2022.

7

Tako Vrhovno sodišče RS v sklepu I Up 159/2015 z dne 20. 1. 2016.

8

Tako Upravno sodišče RS v sklepu II U 73/2021 z dne 31. 5. 2023 in v sklepu I U 918/2019 z dne 9. 10. 2019 v zvezi s sklepom Vrhovnega sodišča RS I Up 224/2019 z dne 8. 7. 2020.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 33, 33/1, 36, 36/1, 36/1-6

Zakon o potrošniških kreditih (2016) - ZPotK-2 - člen 24, 25, 26, 89, 89/6

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.