Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

sodba U 256/2004

ECLI:SI:UPRS:2007:U.256.2004 Upravni oddelek

dohodnina obnova postopka odmere dohodnine odločanje organa druge stopnje o pritožbi
Upravno sodišče
5. junij 2007
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Sodišče ugotavlja, da tožena stranka v izreku izpodbijane odločbe res ni uporabila izraza "odpravi", ki je uporabljen v 2. odstavku 21. člena ZDavP, pač pa izraz "nadomesti", vendar po stališču sodišča tako iz izreka kot tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe dovolj jasno izhaja, da je bil prvostopni sklep v tem delu odpravljen in spremenjen, ne pa popravljen, kot to navaja tožnik v tožbi. Uporaba drugačnega izraza, kot je določen v ZDavP, zato po mnenju sodišča v konkretnem primeru ne predstavlja take bistvene nepravilnosti, ki bi narekovala odpravo izpodbijane odločbe. Delna odprava prvostopnega sklepa ima res pravne učinke ex tunc, vendar pa to ne vpliva na samo dejstvo začetka postopka obnove postopka, na katerega se enomesečni subjektivni rok nanaša.

Izrek

1.Tožba se zavrne. 2.Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila o pritožbi tožnika zoper sklep Davčne uprave RS, Davčnega urada A., št. ... z dne 12.12.2002, s katerim so bili tožniku po uradni dolžnosti obnovljeni postopki odmere dohodnine za leta 1997, 1998, 1999 in 2000, v delih, ki se nanašajo na druge prejemke iz delovnega razmerja. Tožena stranka je pod 1. točko izreka izpodbijane odločbe odločila, da se v izreku in obrazložitvi prvostopnega sklepa besedna zveza "druge prejemke iz delovnega razmerja" nadomesti z besedno zvezo "druge prejemke", pod 2. točko izreka pa je tožnikovo pritožbo zavrnila. V obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je prvostopni sklep zakonit in pravilen. Davčni organ je namreč po dokončnosti odločb o odmeri dohodnine tožniku za leta 1997, 1998, 1999 in 2000 opravil inšpekcijski pregled pravne osebe A.A.A. d.d., pri katerem je bilo ugotovljeno, da je tožnik v navedenih letih dosegel določene prejemke (podarjene obveznice, obresti po višji obrestni meri od revalorizacijske, tečaj angleškega jezika, povračila stroškov, ki niso v skladu s tedaj veljavno zakonodajo), ki jih v napovedih za odmero dohodnine ni napovedal, zato tudi niso bili upoštevani pri odmeri dohodnin. O ugotovitvah inšpekcijskega pregleda je bil sestavljen zapisnik št. ... z dne 03.12.2002 (v nadaljnjem besedilu: zapisnik) in ker se v skladu z določbo 1. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02, v nadaljnjem besedilu: ZUP) postopek, ki je končan z odločbo zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, obnovi, če se zve za nova dejstva ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bili znani in uporabljeni v prejšnjem postopku, je prvostopni organ ravnal pravilno, ko je izdal sklep o obnovi postopkov odmere dohodnine tožniku za leta 1997, 1998, 1999 in 2000. Prvostopni organ je postopke odmere dohodnine obnovil v delih, ki se nanašajo na tožnikove druge prejemke iz delovnega razmerja, vendar je iz spisne dokumentacije razvidno, da tožnik tedaj ni bil zaposlen pri A.A.A. d.d., kar je tudi sam ugovarjal v pritožbi, zato prejemki, ki izhajajo iz zapisnika, ne morejo predstavljati tožnikovih drugih prejemkov iz delovnega razmerja, pač pa zgolj druge prejemke, ki se na podlagi 4. točke 15. člena v povezavi s 5. točko 1. odstavka 16. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 2/94, 7/95, 14/96 - odl. Ustavnega sodišča RS in 44/96, v nadaljnjem besedilu: ZDoh) vštevajo v davek od osebnih prejemkov, osebni prejemki pa so po 2. členu ZDoh vir dohodnine. Ker je bilo dejstvo, da tožnik ni zaposlen pri A.A.A. d.d., organu prve stopnje znano, je prišlo pri izdaji prvostopnega sklepa do napačne presoje dokazov oziroma do napačnega sklepa glede dejanskega stanja, zato je tožena stranka odločila kot izhaja iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe v skladu z določbo 2. odstavka 21. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96, 78/96, 87/97, 35/98, 82/98, 91/98, 1/99, 108/99, 37/01 in 97/01, v nadaljnjem besedilu: ZDavP), po kateri lahko organ druge stopnje odpravi odločbo in sam reši stvar, kadar ugotovi, da so bili v odločbi prve stopnje zmotno presojeni dokazi oziroma, da je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja. Nadalje tožena stranka navaja, da je organ na podlagi 2. odstavka 263. člena ZUP, če začne obnovo postopka po uradni dolžnosti, vezan na rok iz 1. odstavka istega člena, ki določa, da v primeru obnove postopka iz razloga 1. točke 260. člena ZUP, postopek obnove postopka začne v enem mesecu od dneva, ko je mogel navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze. V skladu s 5. členom ZUP je z izrazom organ mišljen organ državne uprave ali drug državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil, ki mu zakon daje pristojnost za odločanje v upravni stvari. Po določbi 9. člena Zakona o davčni službi (Uradni list RS, št. 18/96, 36/96, 87/97, 48/98, 26/99, 54/99, 85/00, 79/01 in 52/02, v nadaljnjem besedilu: ZDS) je odločanje v davčnem postopku na prvi stopnji v pristojnosti krajevno pristojnih davčnih uradov, v 266. členu ZUP pa je določeno, da o predlogu za obnovo postopka odloča tisti organ, ki je izdal odločbo, na katero se predlog za obnovo nanaša, v konkretnem primeru Davčni urad A. in je zato pravno pomembno kdaj je le-ta izvedel za nova dejstva in dokaze. Po mnenju tožene stranke je šteti za trenutek, ko je organ izvedel za nova dejstva, datum, ko je bil Davčni urad B. (pravilno: Davčni urad A.) obveščen o izdaji zapisnika, to je dne 10.12.2002, ko je bil le-ta obveščen o izsledkih inšpekcijskega postopka in o samem zapisniku. Ker je bil predmetni sklep o obnovi postopka izdan dne 12.12.2002, dne 18.12.2002 pa je bil tožnik o pošiljki prvič obveščen, je bila obnova postopka uvedena pravočasno, v okviru enomesečnega subjektivnega roka.

Tožnik je tožbo v predmetnem upravnem sporu vložil dne 01.10.2004 pri naslovnemu sodišču, istega dne pa je, zaradi pravnega pouka v izpodbijani odločbi, enako tožbo vložil na sedežu Upravnega sodišča RS, ki je slednjo tožbo dne 08.10.2004 poslalo naslovnemu sodišču, ki je le-to priložilo predmetnemu sodnemu spisu. Tožnik vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov po 1. odstavku 25. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97, 70/00 in 45/06 - odl. Ustavnega sodišča, v nadaljnjem besedilu: ZUS). Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov predmetnega postopka. V tožbi navaja, da prvostopni sklep ni bil izdan pravočasno. Stališče tožene stranke, da začne subjektivni rok za obnovo postopka teči, ko pristojen davčni urad izve za nova dejstva oziroma pridobi nove dokaze, nima nobene pravne podlage in vnaša v postopek pravno negotovost, saj je začetek teka roka povsem odvisen od notranjih organizacijskih razmerij Davčne uprave RS in aktivnosti posameznih davčnih organov (saj le-ti nimajo določenega roka v katerem morajo podatke posredovati pristojnim uradom) in je zato takšna interpretacija pravnih norm s strani tožene stranke v škodo davčnih zavezancev. Slednji nimajo tudi nikakršne možnosti preveriti kdaj je pristojni davčni urad dejansko izvedel za nova dejstva oziroma pridobil nove dokaze. Tožnik meni, da je potrebno kot najkasnejši dan, ko začne teči sporni rok, šteti dan izdaje zapisnika in je bil zato prvostopni sklep v konkretnem primeru izdan prepozno. Nadalje tožnik ugovarja, da ob vročitvi prvostopnega sklepa ni bil priložen zapisnik. Tožnik v tožbi tudi navaja, da je v konkretnem primeru za odločanje o obnovi postopkov pristojen Davčni urad A., ki je izdal predmetne odločbe o odmeri dohodnine, v obrazložitvi izpodbijane odločbe pa tožena stranka navaja, da je Posebni davčni urad o ugotovitvah inšpekcijskega pregleda obvestil Davčni urad B., to je nepristojni davčni urad, zato je izpodbijana odločba v tem delu nesklepčna. Nadalje tožnik navaja, da je tožena stranka s 1. točko izreka izpodbijane odločbe dejansko popravila prvostopen sklep, v obrazložitvi pa se sklicuje na 2. odstavek 21. člena ZDavP, po kateri bi morala tožena stranka ugoditi pritožbi tožnika, v izreku izpodbijane odločbe odpraviti prvostopni sklep in z novim izrekom odločiti o stvari. V tem primeru pa bi bil sklep o obnovi postopka izdan prepozno. S tem ko je tožena stranka odločila, da se besedna zveza "druge prejemke iz delovnega razmerja" nadomesti z besedno zvezo "druge prejemke", je odločila v škodo tožnika, čeprav v konkretnem primeru niso podani razlogi po 274., 278. ali po 279. členu ZUP, ki zaradi varovanja javne koristi takšen poseg dopuščajo. Ker je tožena stranka odločila v škodo tožnika, bi morala svojo odločitev utemeljiti v smislu 2. odstavka 253. člena ZUP, pa tega ni storila.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državni pravobranilec Republike Slovenije je v skladu s 3. odstavkom 36. člena ZUS prijavil udeležbo v postopku kot zastopnik javnega interesa, odgovora na tožbo pa ni podal. Sodišče uvodoma pojasnjuje, da je dne 1.1.2007 začel veljati nov Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljnjem besedilu: ZUS-1), ki v 104. členu določa, da se za postopke, ki so v teku ob uveljavitvi tega zakona, uporabljajo določbe ZUS, razen izjem, ki so določene v členih od 105. do 107. člena ZUS-1. K točki 1 izreka: Tožba ni utemeljena.

Sodišče v celoti sprejema razloge, ki jih je v dejanskem in pravnem pogledu za svojo odločitev navedla tožena stranka v izpodbijani odločbi, zato jih je treba šteti tudi kot razloge te sodbe in jih sodišče na tem mestu ne ponavlja (2. odstavek 71. člena ZUS-1 v zvezi z 2. odstavkom 105. člena ZUS-1). Tožena stranka je v izpodbijani odločbi pravilno odgovorila na vse pritožbene navedbe, k njenim razlogom pa sodišče v zvezi s tožbenimi navedbami še dodaja: V zvezi s tožbeno navedbo glede začetka teka enomesečnega subjektivnega roka, znotraj katerega se lahko uvede postopek obnove postopka, se sodišče strinja s stališčem tožene stranke v izpodbijani odločbi, da le-ta teče od dneva, ko je nova dejstva in nove dokaze mogel navesti ali uporabiti Davčni urad A., ki je v konkretnem primeru pristojen za obnovo postopka. Takšno stališče je sprejela tudi sodna praksa (primerjaj npr. sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. X Ips 1214/2005-3 z dne 25.04.2007), pravno podlago pa ima v določbah ZUP in ZDS, na kar se tožena stranka utemeljeno sklicuje v izpodbijani odločbi, sodišče pa se v izogib ponavljanju, v tem delu, v celoti sklicuje na njeno obrazložitev in zaključuje, da je bil prvostopni sklep izdan znotraj subjektivnega enomesečnega roka ter da so tožbene navedbe v smeri nepravočasnosti neutemeljene.

Po stališču sodišča je neutemeljena tudi tožnikova navedba, da je izpodbijana odločba nesklepčna, ker je v obrazložitvi navedeno, da je Posebni davčni urad o ugotovitvah inšpekcijskega pregleda pri A.A.A. d.d. obvestil Davčni urad B., v konkretnem primeru pa je za odločanje pristojen Davčni urad A.. Sodišče meni, da gre pri navedenem za očitno pomoto, ki ne predstavlja bistvene nepravilnosti izpodbijane odločbe. Med strankama namreč ni sporno, da je za odločanje v tem primeru pristojen Davčni urad A., ki je prvostopni sklep tudi dejansko izdal. Iz upravnih spisov je razvidno, da je bil dne 10.12.2002 (datum na katerega se sklicuje tožena stranka) z zapisnikom in njegovo vsebino seznanjen Davčni urad A., predvsem pa je iz uvoda in izreka izpodbijane odločbe jasno razvidno, da je z njo tožena stranka odločala o zakonitosti in pravilnosti prvostopnega sklepa, ki ga je dne 12.12.2002 izdal Davčni urad A..

Tožnik je v tožbi navedel, da mu ob sklepu o dovolitvi obnove postopka ni bil vročen zapisnik o inšpekcijskem pregledu. Sodišče pojasnjuje, da je sodna praksa zavzela stališče, da mora upravni organ pred izdajo sklepa o obnovi postopka po uradni dolžnosti, v skladu z določbo 2. odstavka 268. člena ZUP, le ugotoviti, ali so za obnovo postopka izpolnjeni zakonski pogoji (formalni preizkus). Načelo zaslišanja stranke, ki je določeno v 9. členu ZUP in po katerem je treba, preden se izda odločba, dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, in da ponudi dokaze za obrambo svojih pravic, pa mora biti zagotovljeno v postopku odločanja v obnovljenem postopku tako, da upravni organ tedaj stranko seznani z vsemi ugotovljenimi dejstvi, vključno s tistimi, ki izhajajo iz zapisnika, in ji dati možnost, da se glede njih izjavi.

Tožena stranka je na podlagi 2. odstavka 21. člena ZDavP v 1. točki izreka izpodbijane odločbe odločila, da se v obrazložitvi in izreku prvostopnega sklepa besedna zveza "druge prejemke iz delovnega razmerja" nadomesti z besedno zvezo "druge prejemke". Sodišče ugotavlja, da tožena stranka v izreku izpodbijane odločbe res ni uporabila izraza "odpravi", ki je uporabljen v 2. odstavku 21. člena ZDavP, pač pa izraz "nadomesti", vendar po stališču sodišča tako iz izreka kot tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe dovolj jasno izhaja, da je bil prvostopni sklep v tem delu odpravljen in spremenjen, ne pa popravljen, kot to navaja tožnik v tožbi. Uporaba drugačnega izraza, kot je določen v ZDavP, zato po mnenju sodišča v konkretnem primeru ne predstavlja take bistvene nepravilnosti, ki bi narekovala odpravo izpodbijane odločbe. Sodišče nadalje ugotavlja, da je neutemeljena tudi tožnikova navedba, da je v primeru odprave prvostopnega sklepa, sklep o dovolitvi obnove postopka ni izdan znotraj enomesečnega subjektivnega roka. Delna odprava prvostopnega sklepa ima res pravne učinke ex tunc, vendar pa to ne vpliva na samo dejstvo začetka postopka obnove postopka, na katerega se enomesečni subjektivni rok nanaša. Zgoraj pa je bilo že obrazloženo, da je bil predmetni postopek obnove začet pravočasno.

Neutemeljena je nadalje tudi tožnikova navedba, da je tožena stranka s 1. točko izreka izpodbijane odločbe odločila v njegovo škodo v nasprotju z določbami ZUP. Tožnik se v tožbi sklicuje na določbe 274., 278. in 279. člena ZUP ter na določbo 2. odstavka 253. člena ZUP, vendar sodišče pojasnjuje, da se navedene določbe ZUP nanašajo na odločanje drugostopnega organa v obsegu, ki presega meje preizkusa iz 247. člena ZUP, v konkretnem primeru pa je tožena stranka prvostopni sklep preizkusila skladno s slednjo določbo (v izpodbijanem delu in v mejah pritožbenih navedb ter preizkusa po uradni dolžnosti), za kar pa ne velja prepoved odločitve v pritožnikovo škodo. Iz pritožbe, ki je v upravnih spisih, in iz izpodbijane odločbe namreč izhaja, da je tožnik v pritožbi navajal, da ni zaposlen pri A.A.A. d.d., to dejstvo pa tudi sicer med strankama ni sporno, zato postopki odmere dohodnine zanj ne morejo biti obnovljeni v delu, ki se nanaša na druge prejemke iz delovnega razmerja, ampak le v delu, ki se nanaša na druge prejemke. V obnovljenem postopku pa bo imel tožnik vse možnosti, da zaščiti svoje interese.

Po povedanem je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 (v zvezi z 2. odstavkom 105. člena ZUS-1) po tem, ko je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbeni ugovori pa neutemeljeni in ko tudi ni našlo razlogov za ničnost izpodbijane odločbe, ki jo tožnik pavšalno ugovarja.

Tožnik je v tožbi predlagal, da sodišče opravi glavno obravnavo. Ker so vsa pravno pomembna dejstva razvidna že iz upravnih spisov in iz izpodbijane odločbe, sodišče predlogu ni sledilo, saj nova dejstva, ki jih tožnik navaja v tožbi, niso pomembna za odločitev v tej zadevi, ko gre za pravno presojo, v davčnem postopku ugotovljenih dejstev, v okviru tožbenih ugovorov. V primerih obnove postopka gre namreč za vprašanje pravne presoje izpolnjevanja zakonskih pogojev za uporabo tega izrednega pravnega sredstva. Zato je sodišče na podlagi 2. alineje 2. odstavka 59. člena ZUS-1 (v zvezi z 2. odstavkom 105. člena ZUS-1) sodilo na seji.

K točki 2 izreka: Pri odločanju o stroških postopka je sodišče v skladu s 16. členom ZUS uporabilo določbe Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02 in 2/04, v nadaljnjem besedilu: ZPP). Ker tožnik v tem upravnem sporu ni uspel, po določbah ZPP ni upravičen do povrnitve stroškov postopka, zato je sodišče zavrnilo tudi stroškovni del zahtevka.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia