Jedro

Ker je v obravnavanem primeru skladno z 2. točko prvega odstavka 5. člena ZST-1 taksna obveznost tožeče stranke za plačilo sodne takse nastala, ko je prispel spis k pristojnemu Okrožnemu sodišču v Kranju, pred katerim bo tekel pravdni postopek, je evidentno, da je šele po prejemu plačilnega naloga za plačilo sodne takse vložen predlog tožeče stranke za odlog plačila glede na zgoraj navedene materialnopravne učinke sklepa o odlogu plačila iz prvega odstavka 13. člena ZST-1 vložen prepozno, da bi se učinki morebitnega sklepa o odlogu plačila lahko raztezali tudi na plačilo sodne takse za pravdni postopek.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrglo tožnikov predlog za odlog doplačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka, smiselno pa je uveljavljala pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlagala spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo njenemu predlogu za odlog plačila sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot izhaja iz spisovnega gradiva, je tožeča stranka sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani – centralnega oddelka za verodostojno listino z dne 01. 06. 2010, s katerim je sodišče razveljavilo izvršilni sklep VL 28890/2010 z dne 08. 03. 2010 v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba in določen izvršitelj in s katerim je bila obveščena, da bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku Okrožno sodišče v Kranju, prejela dne 19. 06. 2010. Višje sodišče v Ljubljani je po njeni pritožbi zoper ta sklep s sklepom II Ip 3772/2010 z dne 26. 01. 2011 sklep sodišča prve stopnje potrdilo, njeno pritožbo pa zavrnilo. Najkasneje 02. 03. 2011, ko je tožeča stranka prejela sklep Višjega sodišča v Ljubljani, je torej bila seznanjena, da se bo zadeva obravnavala v pravdnem postopku in posledično da bo taksna obveznost nastala ter da bo takso treba doplačati. Že tedaj je imela tožeča stranka možnost predlagati odlog plačila sodne takse. Okrožno sodišče, pred katerim se nadaljuje postopek, namreč ni dolžno stranke posebej obveščati, kdaj je prejelo zadevo v obravnavanje in posledično o nastanku taksne obveznosti tožeče stranke, kot to zmotno meni pritožnik. Za kaj takega ni nobene zakonske podlage.

5. Protispisna je tudi pritožbena trditev, da je v plačilnem nalogu Okrajnega sodišča v Kranju izrecno navedena možnost odloga plačila sodne takse oziroma možnost obročnega plačila sodne takse. V spisu namreč ni prav nobenega plačilnega naloga tega sodišča, iz nobenega v spisu nahajajočih se plačilnih nalogov pa taka vsebina tudi ne izhaja.

6. Prvostopenjsko sodišče je tudi pravilno uporabilo prvi odstavek 13. člena ZST-1, po katerem sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo in velja za takse za vse vloge in dejanja, za katere je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje. Drugače povedano: zaradi tako določenega začetka veljavnosti in obsega materialnopravnih učinkov sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks, bi morala tožeča stranka predlog za odlog plačila sodne takse za pravdni postopek vložiti do nastanka njene taksne obveznosti ali istočasno z njim. Ker je v obravnavanem primeru skladno z 2. točko prvega odstavka 5. člena ZST-1 taksna obveznost tožeče stranke za plačilo sodne takse nastala, ko je prispel spis k pristojnemu Okrožnemu sodišču v Kranju, pred katerim bo tekel pravdni postopek, je evidentno, da je šele po prejemu plačilnega naloga za plačilo sodne takse vložen predlog tožeče stranke za odlog plačila glede na zgoraj navedene materialnopravne učinke sklepa o odlogu plačila iz prvega odstavka 13. člena ZST-1 vložen prepozno, da bi se učinki morebitnega sklepa o odlogu plačila lahko raztezali tudi na plačilo sodne takse za pravdni postopek. Ob povedanem se izkaže kot neutemeljena tudi pritožbena trditev o nedoločenosti prekluzivnega roka za vložitev predloga za odlog plačila sodne takse.

7. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, odločitev prvostopenjskega sodišča pa je pravilna in zakonita, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).