Jedro

Skladno s pravico do zasebnosti in svobode gibanja namreč od stranke ni mogoče zahtevati, da ob začasni odsotnosti poskrbi za dejanski prevzem sodnih pisanj. To pa ne velja, če ne gre za vročitev prvega sodnega pisanja ali če stranka lahko pričakuje, da bo zoper njo začet sodni postopek. V takih primerih namreč stranka more in mora računati s tem, da se ji bodo vročala sodna pisanja in je zato dolžna poskrbeti za dejanski prevzem v času njene odsotnosti. Enako velja tudi, če je stranka imela namen, da se izmika vročitvi, ali če pošiljke, za katero je vedela, krivdno ni dvignila. Upravičen vzrok za zamudo je namreč lahko podan le takrat, ko je stranka ravnala z dolžno skrbnostjo, oziroma ko ji ni mogoče očitati, da je zamudo zakrivila sama.

Pravilna so stališča v izpodbijanem sklepu, da je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložen pravočasno, da je rok za odgovor na tožbo toženka zamudila iz upravičenega razloga in da razlog za zamudo ni v pomanjkljivi skrbnosti.

Pritožbeni očitek o večji dokazni vrednosti materialnih dokazov v primerjavi s personalnimi nima opore v pravilih ZPP. Dokazna ocena po 8. členu tega zakona ni vezana na dokazna pravila, ampak velja načelo proste dokazne ocene.

V primeru vročitve po fikciji je zakonske določbe o vrnitvi v prejšnje stanje treba razlagati bolj široko kot sicer. Z restriktivno razlago, za katero se zavzema pritožnik, bi prišlo do nesorazmernega posega v ustavno pravico stranke do izjave v postopku. Ni mogoče zahtevati, da posameznik v primeru začasne odsotnosti zaradi počitnic ali iz drugih razlogov poskrbi za prevzem sodnih pisanj v postopkih, s katerimi pred odsotnostjo še ni bil seznanjen, niti ni nanje mogel računati, niti ni izkazano, da bi se vročitvi izmikal.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo toženkinemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje (I. točka izreka) in sklenilo, da se odgovor na tožbo upošteva kot pravočasen (II. točka izreka), zamudna sodba Okrajnega sodišča v Grosupljem opr. št. P 21/2023, izdana dne 6. 7. 2023, pa se razveljavi (III. točka izreka).

2.Tožnik je zoper navedeni sklep vložil pravočasno pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da se toženkinemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ne ugodi in da zamudna sodba z dne 6. 7. 2023 ostane v veljavi, podredno pa, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3.Navaja, da izpodbijani sklep izpodbija, ker do zamude ni prišlo iz upravičenega razloga. Pa tudi, da se je toženka tako s tožbo kot zamudno sodbo seznanila že bistveno pred zatrjevano vrnitvijo s potovanja 27. 8. 2023. Prevelika teža je bila izpovedbama toženke in njenega partnerja, ki sta svoji izpovedbi prilagajala predočenim objavam na Facebook profilu, iz katerih izhaja, da je bila doma v maju in v juliju 2023. Materialni (listinski) dokazi imajo v primerjavi s personalnimi (zaslišanje strank in prič) večjo dokazno vrednost. Toženkina izpovedba, da na profilu Facebook objavlja neresnične zapise, je prilagojena potrebam tega postopka. S sodnimi pisanji se je tako seznanila v mesecu maju (s tožbo in pozivom za odgovor na tožbo) oziroma v mesecu juliju (z zamudno sodbo). Seznanjenost potrjuje tudi dejstvo, da je bila kuverta odprta in sodna pisanja puščena v nabiralniku. V tem primeru je nekdo, ki v soglasju s toženko biva v njenem stanovanju (kot uporabnik oziroma najemnik), to pošto odprl in z njeno vsebino seznanil toženko. Splošno znano dejstvo je tudi, da bi v primeru nerednega prevzemanja pošte prišlo do njenega kopičenja in poštar sodnih pisanj v njem sploh ne bi mogel pustiti. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je zato prepozen.

4.Poleg tega daljša, večmesečna odsotnost zaradi potovanja ni upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pri tako dolgi odsotnosti bi toženka morala zagotoviti, da bi se ji pošta vročala bodisi po pooblaščencu za vročanje bodisi na takšen način, da bi se z njo uspela seznaniti. Pojem upravičenega razloga je treba razlagati restriktivno in zadevo vrniti v prejšnje stanje le iz resnih, tehtnih in z zadostno verjetnostjo izkazanih upravičenih razlogov. Temu kriteriju izpodbijani sklep ni zadostil.

5. Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe.

6. Pritožba ni utemeljena.

5.7. V obravnavani zadevi je bila tožba tožnika s pozivom k odgovoru toženki vročena dne 11. 5. 2023, s t. i. fikcijo vročitve po četrtem odstavku 142. člena ZPP (v nadaljevanju: ZPP. V toženkinem poštnem predalčniku je bila sodna pošiljka puščena dne 12. 5. 2023 (obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi na red. št. 4 spisa). Ker v zakonskem roku toženka na tožbo ni odgovorila in je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 318. člena ZPP, je dne 6. 7. 2023 izdalo zamudno sodbo. Tudi ta je bila toženki vročena po fikciji, dne 23. 7. 2023 (obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi na red. št. 5 spisa). Med strankama je sporno, ali se je toženka s tožbo in pozivom k odgovoru res seznanila šele, ko se je dne 27. 8. 2023 vrnila s poti v tujini, ali pa je to dejansko bilo že prej. Toženka je namreč trdila, da je bila v času od 18. 3. 2023 do 27. 8. 2023 nepretrgoma v tujini, tožnik pa je navedeno prerekal, češ da je bila toženka v vmesnem času dvakrat v Sloveniji, in sicer 7. maja 2023 in 17. julija 2023. Četudi slednje ne bi držalo, po mnenju tožnika toženkino dejansko seznanitev z zadevnima sodnima pošiljkama že pred 27. 8. 2023 potrjujejo tudi navedbe same toženke, da sta bili tožba s pozivom k odgovoru in zamudna sodba puščeni v njenem poštnem predalčniku zunaj že odprtih pisemskih ovojnic.

6.8. Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom ugodilo predlogu toženke za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je toženka dne 1. 9. 2023 vložila v zvezi z zamujenim rokom za podajo odgovora na tožbo. Po izvedenem dokaznem postopku je prvostopenjsko sodišče sledilo navedbam toženke, da je bila v času od 18. 3. 2023 do 27. 8. 2023 nepretrgoma v tujini, in da se je s tožbo s pozivom k odgovoru nanjo ter z zamudno sodbo seznanila šele po vrnitvi domov dne 27. 8. 2023, ko je v svojem poštnem predalčniku našla sodni pisanji. Glede na navedeno in ker je toženka predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložila dne 1. 9. 2023, to je v roku 15 dni od dneva, ko je prenehal vzrok za zamudo, je sodišče prve stopnje predlog štelo kot pravočasen. Presodilo pa je tudi, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljen, saj je toženka v zamudo prišla iz upravičenega vzroka. Bila je namreč dalj časa odsotna od doma in ni mogla vedeti, da je v tem času prejela sodno pisanje v postopku, s katerim predhodno še ni bila seznanjena.

7.Institut vrnitve v prejšnje stanje je odraz ustavne pravice do izjave v postopku (22. člen Ustave RS), predviden za primere, ko stranka zamudi narok ali prekluzivni rok za kakšno pravno dejanje iz upravičenega vzroka (116. člen ZPP). Eden takšnih upravičenih vzrokov za zamudo je lahko tudi položaj, na kakršnega se sklicuje toženka v obravnavani zadevi, ko je stranka v času vročitve sodnega pisanja odsotna in se zato z njim ne more pravočasno seznaniti ter se nanj ustrezno odzvati. Skladno s pravico do zasebnosti in svobode gibanja namreč od stranke ni mogoče zahtevati, da ob začasni odsotnosti poskrbi za dejanski prevzem sodnih pisanj. To pa ne velja, če ne gre za vročitev prvega sodnega pisanja ali če stranka lahko pričakuje, da bo zoper njo začet sodni postopek. V takih primerih namreč stranka more in mora računati s tem, da se ji bodo vročala sodna pisanja in je zato dolžna poskrbeti za dejanski prevzem v času njene odsotnosti. Enako velja tudi, če je stranka imela namen, da se izmika vročitvi, ali če pošiljke, za katero je vedela, krivdno ni dvignila.

8.Posebno previdnost pri odločanju o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje terjajo primeri, kot je obravnavani, ko je bilo sodno pisanje, vezano na prekluzivni rok, stranki vročeno s fikcijo vročitve po četrtem odstavku 142. člena ZPP. Stranki, ki ji je bila vročitev opravljena na tak način in za vročitev dejansko ni izvedla, mora biti omogočena vrnitev v prejšnje stanje. Kolikor bolj so za stranko neugodna pravila o vročanju in kolikor bolj so mogoče t. i. nadomestne ter t. i. fiktivne vročitve, toliko bolj široko mora zakon (in sodna praksa ob razlagi zakona) dopuščati institut vrnitve v prejšnje stanje. Vrnitev v prejšnje stanje je torej nujna korektura pravil o vročanju.

9.Procesna predpostavka za vsebinsko obravnavo predloga za vrnitev v prejšnje stanje je (med drugim) tudi, da je ta vložen pravočasno, to je v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok, oziroma od dneva, ko je izvedela za zamudo (če je za zamudo izvedela po prenehanju vzroka zanjo). Skrajni (objektivni) rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje je šest mesecev od dneva zamude (drugi in tretji odstavek 117. člena ZPP).

10.Pravilna so stališča v izpodbijanem sklepu, da je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložen pravočasno, da je rok za odgovor na tožbo toženka zamudila iz upravičenega razloga in da razlog za zamudo ni v pomanjkljivi skrbnosti. Neutemeljeno je pritožbeno izpodbijanje dokazne ocene glede toženkine nepretrgane odsotnosti.

11.Ugotovitev o nepretrgani odsotnosti temelji na skladnih izpovedbah toženke, njenega partnerja in njene sestre o nepretrgani odsotnosti, ki jih potrjujejo tudi listinski dokazi (letalske karte in računi za gorivo). Ob neprepričljivi tožnikovi izpovedbi o tem, kdaj je videl toženko in njenega partnerja, je dovolj prepričljiva tudi ocena toženkinih zapisov na družabnem omrežju. Pritožbeni očitek o večji dokazni vrednosti materialnih dokazov v primerjavi s personalnimi nima opore v pravilih ZPP. Dokazna ocena po 8. členu tega zakona ni vezana na dokazna pravila, ampak velja načelo proste dokazne ocene. Upoštevaje dejstvo, da je toženka že v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje pojasnila, da ni ugotovila, kdo je odprl ovojnico, izpovedbo njene sestre, da je prevzemala le pošto, ki je bila preusmerjena na njen naslov, in toženkino izpovedbo, da je položnice prejemala po elektronski pošti, reklam pa ni prejemala, je prepričljiva tudi ugotovitev, da odprta ovojnica ne izkazuje, da bi se bila toženka že pred koncem avgusta seznanila s sodnim pisanjem.

12.Upoštevaje ugotovitev, da se je toženka s tožbo in pozivom k odgovoru nanjo ter z zamudno sodbo seznanila šele ob vrnitvi v Slovenijo dne 27. 8. 2023, je predlog za vrnitev v prejšnje stanje, vložen 1. 9. 2023, pravočasen, nasprotno pritožbeno stališče pa neutemeljeno.

13.Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje o upravičenosti vzroka za zamudo. Kot je bilo že navedeno, je v primeru vročitve po fikciji zakonske določbe o vrnitvi v prejšnje stanje treba razlagati bolj široko kot sicer. Z restriktivno razlago, za katero se zavzema pritožnik, bi prišlo do nesorazmernega posega v ustavno pravico stranke do izjave v postopku. Ni mogoče zahtevati, da posameznik v primeru začasne odsotnosti zaradi počitnic ali iz drugih razlogov poskrbi za prevzem sodnih pisanj v postopkih, s katerimi pred odsotnostjo še ni bil seznanjen, niti ni nanje mogel računati, niti ni izkazano, da bi se vročitvi izmikal.

14.Ker niso podani niti uveljavljeni, niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

15.Ker toženkin odgovor glede na njegovo vsebino ni bil potreben strošek pritožbenega postopka, ni upravičena do povrnitve stroškov, nastalih z njegovo vložitvijo (155. člen ZPP).

-------------------------------

1A. Galič, v: A. Galič, L. Ude (red.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV založba 2005, str. 488 in 489. Glej tudi na primer VSL sklep II Ip 1537/2019 z dne 9. 10. 2019.

2A. Galič, Ustavno civilno procesno pravo, Ustavna procesna jamstva, Ustavna pritožba - meje preizkusa in postopek, GV založba, Ljubljana, 2004, str. 276 in 277.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 8, 116, 117, 117/2, 117/3, 142, 142/4, 318, 318/1 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 22

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.