Jedro

Tožena stranka bi morala v potrditev svojih trditev, da sodnega pisanja in obvestila o njem ni prejela, predlagati vsaj zaslišanje poštnega uslužbenca, ki ji je vročal sodno pošiljko. Le njegova izpovedba in izpovedba upraviteljice skupaj bi lahko bili podlaga za ugotovitev, da se upraviteljici sodno pisanje ni vročalo pravilno. Zgolj dokaz z zaslišanjem upraviteljice ni zadosten dokaz za potrditev njenih trditev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, (I.) da obstoji terjatev tožeče stranke V. d.d. – v stečaju, do tožene stranke G. d.o.o. – v stečaju v višini 134.706,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.5.2011 dalje do plačila, ter (II.) toženi stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 2.121,00 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.

2. Tožena stranka je zoper sodbo pravočasno vložila pritožbo iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, tožeči stranki pa povrne stroške pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. 133. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ureja vročanje državnim organom, pravnim osebam in podjetnikom posameznikom, ki se jim vroča na način, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. Po prvem odstavku tega člena se vročajo pisanja tudi, kadar so v tem odstavku navedene stranke določile za svojega pooblaščenca osebo, ki je njihov delavec. Za vročanje subjektu v stečaju pa veljajo določbe 251. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), po katerih se mora sodno pisanje po začetku stečajnega postopka vročiti upravitelju na naslov, ki je naveden kot naslov za vročanje v seznamu upraviteljev pri Ministrstvu za pravosodje. Okrožno sodišče v Ljubljani je dne 13.5.2011 izdalo sklep o začetku stečajnega postopka nad pravno osebo, opr. št. St 875/2011, s katerim je začelo stečajni postopek nad toženo stranko. Zato je sodišče prve stopnje predmetno tožbo vročalo upraviteljici tožene stranke.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da vročitev upraviteljici ni bila možna. Zato je vročevalec pisanje izročil sodišču, ki je vročitev odredilo, v hišnem predalčniku pa je pustil obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora naslovnik dvigniti (3. odstavek 142. člena ZPP).

Po četrtem odstavku istega člena se vročitev po prejšnjem odstavku šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po preteku tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti.

7. Iz obvestil o opravljeni vročitvi je razvidno, da je vročevalec po tem, ko ob poskusu vročitve pisma, ki je vsebovalo tožbo tožeče stranke, tega ni mogel osebno vročiti upraviteljici tožene stranke, dne 6.6.2012 v hišnem nabiralniku pustil obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora upraviteljica tožene stranke dvigniti. Ker ta tega ni storila, je vročevalec sodno pisanje dne 22.6.2012 pustil v njenem hišnem nabiralniku. Glede na ugotovljene okoliščine je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je bila vročitev opravljena v skladu z določbo četrtega odstavka 142. člena ZPP po preteku navedenega roka, ter da tožena stranka na tožbo v zakonskem roku ni odgovorila.

8. Tožena stranka v pritožbi navaja, da je upraviteljica dne 10.10.2012 v svojem hišnem poštnem nabiralniku našla sodno pošiljko Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je vsebovala zamudno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, XI Pg 726/2012 z dne 18.9.2012, nikoli prej pa ni prejela nobenega obvestila o prispeli poštni pošiljki, ki bi vsebovala zamudno sodbo, kakor tudi ne kakršnegakoli obvestila o prispeli poštni pošiljki, ki bi vsebovala tožbo v postopku XI Pg 726/2012 Okrožnega sodišča v Ljubljani in ne sodne pošiljke, ki bi vsebovala tožbo v predmetnem postopku. Z dnem, ko je upraviteljica tožene stranke v svojem hišnem poštnem nabiralniku našla sodno pošiljko Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je vsebovala zamudno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani XI Pg 726/2012 z dne 18.9.2012, je ta sploh prvič tudi izvedela za to, da obstaja in se pri Okrožnem sodišču v Ljubljani zoper toženo stranko vodi gospodarski spor XI Pg 726/2012. 9. Iz pritožbenih navedb tožene stranke »da je stečajna upraviteljica tožene stranke dne 10.10.2012 v svojem hišnem poštnem nabiralniku našla sodno pošiljko Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je vsebovala zamudno sodbo«, kakor tudi iz navedb stečajne upraviteljice v pritožbi tožene stranke »da vodi tudi druge stečajne postopke in redno prejema sodne pošiljke v zvezi z njimi in bi tako gotovo dvignila oziroma na pošti prevzela tudi vse sodne pošiljke v predmetnem gospodarskem sporu, če bi zanje vedela«, izhaja, da ima stečajna upraviteljica urejen hišni predalčnik, kamor prejema pošto in jo tudi redno dviguje. Pritožbeno sodišče sicer dopušča možnost, da se tudi pri vročanju sodnih pisanj pojavijo nepravilnosti. Vendar pa mora stranka, ki zatrjuje, da pisanja oziroma obvestila o njem, ni prejela, to dokazati. Vročilnica namreč dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno. Zato bi tožena stranka morala v potrditev svojih trditev, da sodnega pisanja in obvestila o njem ni prejela, predlagati vsaj zaslišanje poštnega uslužbenca, ki ji je vročal sodno pošiljko. Le njegova izpovedba in izpovedba upraviteljice skupaj bi lahko bili podlaga za ugotovitev, da se upraviteljici sodno pisanje ni vročalo pravilno. Zgolj dokaz z zaslišanjem upraviteljice ni zadosten dokaz za potrditev njenih trditev.

10. Ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je bila toženi stranki tožba pravilno vročena v odgovor, v skladu z določbo četrtega odstavka 142.člena ZPP v zvezi z 251.členom ZFPPIPP, in da na tožbo ni odgovorila, je torej pravilna. Očitana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP pa ni podana.

11. Pritožbeno sodišče je obravnavalo tudi pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijano zamudno sodbo v nasprotju z določili ZPP, češ da utemeljenost tožbenega zahtevka tožeče stranke ne izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi. Pritožnica trdi, da se tožeča stranka v tožbi ne sklicuje na nobene verodostojne dokaze in jih tožbi niti ne priloži. Po navedbah pritožnice je tožeča stranka tožbi priložila le naslednje dokaze, ki pa ne vsebujejo niti žiga tožeče stranke niti podpisa zakonitega zastopnika tožeče stranke: Odprte postavke na dan 8.8.2011 – konto 1* - na datum 8.8.2011, ter Odprte postavke na dan 8.8.2011 – konto 2* - na datum 8.8.2011, in Konto kartico – knjižene temeljnice – po datumu veljave od: 2.1.2010-31.10.2010, izpisano dne 8.8.2011. 12. Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je tožbeni zahtevek sklepčen ter da iz opisanega dejanskega stanja po materialnem pravu izhaja zahtevek, ki ga uveljavlja tožeča stranka. Tožeča stranka v tožbi z dne 21.2.2012 navaja, da ji je tožena stranka na dan začetka stečajnega postopka dolgovala znesek, naveden pod konto 120000, v višini 1.071.454,58 EUR. Nasprotno pa je tožeča stranka toženi stranki na dan uvedbe stečajnega postopka po kontu 220009 dolgovala 552.010,70 EUR, po kontu 280009 6.737,36 EUR, po kontu 2850009 85.217,13 EUR in po kontu 970001 292.783,19 EUR, skupaj 936.748,38 EUR. Po medsebojnem pobotanju terjatev pravdnih strank ob začetku stečajnega postopka je terjatev tožeče stranke znašala 134.706,20 EUR.

13. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka v tožbi navedla tako podlago kakor višino svojih terjatev, njene trditve o dejstvih pa niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila. Slednji sicer res ne vsebujejo žiga tožeče stranke, kakor tudi ne podpisa njenega zakonitega zastopnika, vendar pa navedeno ni odločilnega pomena. Predloženi dokazi so listine tožeče stranke. Upraviteljica je s tem, ko jih je k tožbi priložila, priloženi pa so bili tudi k prijavi terjatve, na katero se v tožbi sklicuje, potrdila njihovo verodostojnost. Iz navedenega izhaja, da prvostopenjsko sodišče ni izdalo izpodbijane zamudne sodbe v nasprotju z določili ZPP in ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

14. Sodišče prve stopnje je torej pravilno odločilo, ko je izdalo zamudno sodbo, saj so bili zanjo izpolnjeni vsi pogoji, določeni v 318. členu ZPP. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP). Tudi kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), pritožbeno sodišče ni ugotovilo.

15. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, nosi sama svoje pritožbene stroške (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).