Jedro

Ker je bil tožnikov hišni predalčnik v času vročanja neuporaben, je bilo ravnanje vročevalca, ki je pisanje vrnil sodišču pravilno in skladno z določili ZPP. Tožnik neutemeljeno navaja, da mu sklep ni bil vročen, ker ni bil puščen v poštnem predalčniku in neutemeljeno zatrjuje, da mu sklep ni bil (pravilno) vročen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdita izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 6. 9. 2018 zavrnilo predlog tožeče stranke (tožnika) z dne 13. 7. 2018 za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani P 613/2017-IV z dne 14. 9. 2017. S sklepom z dne 7. 9. 2018 je sodišče tožniku naložilo, da je dolžan v 15 dneh povrniti toženi stranki (tožencu) 137,08 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper oba sklepa se pritožuje tožnik. Izpodbija ju iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče sklep z dne 6. 9. 2018 razveljavi in predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti ugodi ter razveljavi sklep z dne 7. 9. 2018 glede dolžnosti povrnitve stroškov postopka, podredno, da oba sklepa razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje. Glede sklepa z dne 6. 9. 2018 in stališča sodišča, da je bila tožniku sodna pošiljka pravilno vročena s fikcijo vročitve, navaja, da iz odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-279/08 z dne 9. 7. 2009 jasno izhaja, da je namen vročanja omogočiti in zagotoviti, da bo udeleženec postopka seznanjen s procesnimi dejanji nasprotne stranke in sodišča in da bo temu primerno lahko pripravil svojo obrambo. Ta namen lahko vročitev doseže le, če je dejansko zagotovljeno, da bo sodno pisanje prispelo do naslovnika. Za izjeme od zahteve po vročitvi pisanj neposredno naslovniku mora obstajati legitimen razlog. Izjemna dopustitev fikcije vročitve temelji na izhodišču, da naslovnik pisanja ni dvignil po svoji krivdi, ko mu torej lahko očitamo nedobroverno in nevestno ravnanje. V predmetni zadevi tega tožniku ni mogoče očitati, saj je bil hišni predalčnik neuporaben. Sodišču je bilo tako znano, da sklep z dne 14. 9. 2017 tožniku ni bil nikoli vročen. Odločbi, na kateri se sklicuje prvostopenjsko sodišče, ne prideta v poštev v konkretnem primeru. Kadar naslovnik ima poštni predalčnik, četudi neuporaben, obvestilo o prejeti pošiljki poštar pusti v njem. V konkretnem primeru ni sporno, da je poštar obvestilo o prejeti pošiljki pustil v poštnem predalčniku. Sporno je, da tožniku sklep z dne 14. 9. 2017 ni bil vročen, ker mu ni bil puščen v poštnem predalčniku, tožnik pa se z obvestilom ni seznanil. Bistvena okoliščina je dejstvo, da sodna pošiljka tožniku ni bila puščena v poštnem predalčniku in mu posledično ni bila vročena. Določbe Zakona o poštnih storitvah (ZPSto-2) so nerelevantne, saj urejajo razmerje med tožnikom in pošto. Tožnik v času vročanja spornega sklepa brez svoje krivde ni bil zmožen poskrbeti za uporaben in ustrezno zavarovan hišni predalčnik, saj mu strošek nakupa nove ključavnice zaradi socialne ogroženosti predstavlja previsok finančni zalogaj. Navajanje sodišča, da bi lahko tožnik poskušal pridobiti izredno denarno socialno pomoč za nakup predalčnika, je nesmiselno in pravno napačno. Tožnik je bil v času vročanja na zdravljenju, zato sodne pošiljke iz objektivnih razlogov ni mogel prevzeti. Tožniku v zvezi z nevročitvijo sklepa z dne 14. 9. 2017 ni mogoče očitati nedobrovernega in nevestnega ravnanja oziroma do nevročitve ni prišlo po njegovi krivdi. Ker vročitev ni bila pravilna, je predlog za razveljavitev klavzule nepravnomočnosti sklepa z dne 14. 9. 2017 utemeljen. Do nevročitve sklepov je v spornem obdobju prišlo tudi v drugih sodnih postopkih, ki potekajo pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Glede sklepa z dne 7. 9. 2018 tožnik navaja, da se povrnitev stroškov lahko zahteva v petnajstih dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka. Toženec je imel možnost priglasiti stroške za odgovor na tožbo v petnajstih dneh, česar očitno ni naredil. Odgovor na predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti ni v ničemer prispeval k odločitvi prvostopenjskega sodišča. Nasprotno, sodišče navaja, da pravno naziranje toženca ne drži. 3. Pritožba ni utemeljena.

Glede sklepa z dne 6. 9. 2018

4. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu glede vročanja sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani P 613/2017-IV z dne 14. 9. 2017, s katerim je sodišče ustavilo pravdni postopek, ki je med pravdnima strankama potekal zaradi znižanja preživnine, in glede katerega je tožnik vložil predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti, ugotovilo, da vročevalec dne 25. 9. 2017 ob poskusu vročitve sklepa z dne 14. 9. 2017 tega ni mogel osebno vročiti tožniku, zato je v njegovem hišnem predalčniku pustil obvestilo, kje se nahaja sodna pošiljka in da jo lahko prevzame v roku 15 dni. Ker tožnik sodne pošiljke v tem roku na pošti ni prevzel, se je sodna pošiljka s sklepom z dne 14. 9. 2017 vrnila sodišču iz razloga, ker je bil tožnikov hišni predalčnik neuporaben. Sodišče je zaključilo, da je bila ob navedenih ugotovitvah vročitev sklepa z dne 14. 9. 2017 opravljena v skladu z določilom tretjega in četrtega odstavka 142. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, torej s fikcijo vročitve, kar je pravilno in zakonito, posledično je bilo tudi potrdilo o pravnomočnosti sklepa izdano pravilno oziroma ni bilo izdano neutemeljeno. Sodišče prve stopnje je zato predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti zavrnilo.

5. Razlogi sodišča prve stopnje so pravilni tudi po oceni sodišča druge stopnje in so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene. Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo določbe o osebni vročitve iz 142. člena ZPP. Če osebna (neposredna) vročitev naslovniku ni možna, se pri vročanju po pošti v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje se pisanje nahaja in da ga mora naslovnik dvigniti v petnajstih dneh. Vročitev se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne, če tega ne stori, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka (fikcija vročitve). Po preteku roka vročevalec pisanje pusti v predalčniku oziroma ga, če naslovnik predalčnika nima ali je ta neuporaben, vrne sodišču (tretji in četrti odstavek 142. člena ZPP).

6. Tožnik tudi sam v pritožbi navaja, da ni sporno, da je poštar obvestilo o prejeti pošiljki pustil v poštnem predalčniku. Ker pošiljke v roku petnajst dni tožnik ni dvignil v skladu s prejetim obvestilom, se v skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka. Tožnik sicer navaja, da je bil v času vročanja na zdravljenju in zato sodne pošiljke iz objektivnih razlogov ni mogel prevzeti, vendar zgolj s takšno navedbo ne more izpodbiti pravilnih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da je zdravljenje potekalo več let pred poskusom osebne vročitve sklepa z dne 14. 9. 2017. 7. Ker je bil tožnikov hišni predalčnik v času vročanja neuporaben, je bilo ravnanje vročevalca, ki je pisanje vrnil sodišču pravilno in skladno z že navedenimi določili ZPP. Tožnik neutemeljeno navaja, da mu sklep ni bil vročen, ker ni bil puščen v poštnem predalčniku in neutemeljeno zatrjuje, da mu sklep ni bil (pravilno) vročen, glede na že prej navedeno pravilno postopanje vročevalca.

8. Tožnik pravilno navaja, da razlogi varstva pravice do sodnega varstva in pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (nasprotne stranke) lahko upravičijo razne oblike nadomestne vročitve in fikcije vročitve le, če je hkrati upoštevana pravica do učinkovitega sodnega varstva in pravica do izjave stranke, ki se ji sodno pisanje vroča. Dopustitev fikcije vročitve temelji na izhodišču, da naslovnik pisanja ni dvignil po svoji krivdi, ko mu torej lahko očitamo nedobroverno in nevestno ravnanje. Vendar pa tožnik neutemeljeno zatrjuje, da mu takšnega ravnanja v predmetni zadevi ni mogoče očitati. Tožnik namreč priznava, da je bil njegov predalčnik neuporaben, izpodbija pa razloge sodišča prve stopnje, da bi tožnik kot prejemnik denarne socialne pomoči in izredne denarne socialne pomoči lahko poskušal pridobiti izredno denarno socialno pomoč za nakup novega ustreznega hišnega predalčnika oziroma za nakup delujoče ključavnice za hišni predalčnik. Tožnik navaja, da za hišni predalčnik izredne socialne pomoči ne bi mogel pridobiti, vendar po oceni sodišča druge stopnje navedeno dejstvo niti ni relevantno. Zadoščal bi namreč že nakup nove ključavnice in ne celotnega predalčnika. Pri tem tožnik nedokazano zatrjuje, da naj bi bil znesek nakupa nove ključavnice 30,00 EUR ali 40,00 EUR1. Ob dejstvu, da ima tožnik na sodišču več sodnih postopkov, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik standardom skrbnosti ni zadostil in drugačne pritožbene navedbe niso utemeljene. Kot že navedeno, se pošiljka šteje za vročeno s potekom 15 dnevnega roka, ki teče od trenutka, ko je v predalčniku puščeno obvestilo. V zvezi s tem pa je tožnik navajal, da pošiljke ni mogel prevzeti, ker je bil v času vročanja na zdravljenju, vendar tega ni dokazal. Glede sklepa z dne 7. 9. 2018

9. S sklepom z dne 7. 9. 2018 je prvostopenjsko sodišče tožniku naložilo v plačilo stroške toženca, ki so nastali z odgovorom na tožbo in odgovorom na predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti. Tožnik navaja, da toženec v 15 dneh od prejema sklepa z dne 14. 9. 2017 ni priglasil stroškov za odgovor na tožbo. Z navedbo ne more uspeti, saj je toženec stroške priglasil že v samem odgovoru na tožbo.

10. Neutemeljena je pritožbena navedba, da je napačno priznan strošek odgovora na predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti toženke. Tožnik opozarja, da prvostopenjsko sodišče v sklepu z dne 6. 9. 2018 navaja, da pravno naziranje toženca ne drži in da njegovemu predlogu, da se predlog zavrže, ni sledilo. Navedba je utemeljena, vendar je toženec hkrati v odgovoru podal tudi vsebinske navedbe za zavrnitev predloga in ne le navedb glede primarno predlaganega zavrženja, zato je pritožbena navedba, da ne gre za potreben strošek postopka, neutemeljena.

11. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanih sklepov tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijana sklepa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

12. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka (154. in 165. člen ZPP).

1 Ključavnico je mogoče po podatkih spleta kupiti že za dobrih 10,00 EUR, cel predalčnik pa za 26,00 EUR.