8. 9. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Petra Kočevarja, Prebold, na seji 8. septembra 2022

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 6. člena Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Prebold (Uradni list RS, št. 111/08), kolikor kategorizira javno pot "Lajnarjev Hrib" (odsek 992191) v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 618, 620, 622/1 in 624, vse k. o. Matke, in 6. člena Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Prebold (Uradni list RS, št. 67/21 in 199/21), kolikor kategorizira javno pot "Lajnarjev Hrib" (odsek 992191) v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 618, 620, 622/1 in 624, vse k. o. Matke, se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudnik je vložil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 6. Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Prebold (Uradni list RS, št. 111/08 – v nadaljevanju Odlok/08), kolikor kategorizira javno pot "Lajnarjev Hrib" (odsek 992191) v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 618, 620, 622/1 in 624, vse k. o. Matke.[1] Zatrjuje, da je v neskladju s 33. in 69. členom Ustave in Zakonom o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 42/09 in 109/09 – ZJC). Navaja, da je lastnik navedenih zemljišč. Trdi, da je Občina Prebold (v nadaljevanju Občina) javno pot preko njegovih zemljišč kategorizirala nezakonito, ker ne izpolnjuje meril za kategorizacijo in ker ni izkazan javni interes, saj naj bi namesto kategorizirane javne poti obstajale še druge možnosti dovozne poti do naslova Šešče 21, Prebold. Navaja, da je za to, da po njegovih zemljiščih poteka kategorizirana javna pot, izvedel po pogovoru z županom Občine dne 25. 9. 2019 glede povečanega in neustreznega prometa po tej cesti in podanem predlogu o postavitvi prometnega znaka "dovoljeno samo za stanovalce "in "slepa ulica". V roku desetih dni je bil vabljen na sestanek, na katerem je zaposleni na Občini ustno obrazložil, da predlagane prometne signalizacije ni mogoče postaviti, ker je omenjena cesta kategorizirana kot javna pot. Pojasnjuje, da je na osnutek prve javne obravnave Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Prebold, javno objavljen 13. 12. 2019, podal predlog za spremembo oziroma pobudo za ukinitev sporne javne poti, kar je Občina zavrnila, pritrdilno stališče pa je podala Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo. Navaja, da je zato umaknil predhodno podano soglasje v postopku "parcelacije ceste", ki poteka preko njegovih zemljišč.

Med postopkom pred Ustavnim sodiščem je Odlok/08 prenehal veljati z uveljavitvijo Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Prebold (Uradni list RS, št. 67/21), ki je bil nato z Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Prebold (Uradni list RS, št. 199/21) spremenjen in dopolnjen. Veljavni predpis, ki (na novo) ureja kategorizacijo občinskih cest v Občini, je tako Odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Prebold (Uradni list RS, št. 67/21 in 199/21 – v nadaljevanju Odlok/21).[2] Pobudnik je v odgovoru na poziv Ustavnega sodišča navedel, da vztraja pri pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka/08. Trdi, da Odlok/21 ne odpravlja posledic protiustavnosti oziroma nezakonitosti kategorizirane javne poti. Navaja, da Odlok/21 v 6. členu še vedno kategorizira javno pot "Lajnarjev Hrib" (odsek 992191) v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 618, 620, 622/1 in 624, vse k. o. Matke. Vztraja pri zatrjevani protiustavnosti in nezakonitosti sporne javne poti iz istih razlogov, kot jih je navedel v pobudi.

B.

Odlok/08 je prenehal veljati z uveljavitvijo Odloka/21. Ker gre za predpis, ki je prenehal veljati med postopkom pred Ustavnim sodiščem, lahko Ustavno sodišče o njegovi ustavnosti in zakonitosti odloča samo ob izpolnjenih pogojih iz drugega odstavka 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Eden od teh pogojev je tudi pravovarstvena potreba pobudnikov. Ta obstaja, če bi se z ugotovitvijo morebitne protiustavnosti in nezakonitosti izpodbijanega predpisa odpravile posledice, ki so nastale zaradi izpodbijanega predpisa (prvi odstavek 47. člena ZUstS). Ker je z Odlokom/21 po istih parcelah ponovno kategorizirana javna pot, le z morebitno ugoditvijo pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanega predpisa, ki več ne velja, teh posledic ni mogoče odpraviti. Glede na navedeno pobudnik za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka/08 v izpodbijanem delu ne izkazuje pogojev iz drugega odstavka 47. člena ZUstS.

Po tretjem odstavku 24. člena ZUstS lahko pobudnik vloži pobudo, kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic.

Zakonodajalec je v tretjem odstavku 24. člena ZUstS rok za vložitev pobude zoper podzakonske predpise in akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, kadar ti neposredno posegajo v pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika, določil tako, da ga je vezal na čas enega leta po uveljavitvi predpisa (t. i. objektivni rok) oziroma na čas enega leta po tem, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic (t. i. subjektivni rok). Iz navedenega izhaja, da je za presojo pravočasnosti vložitve pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa prvenstveno upošteven zakonsko določen objektivni rok, kar je razumljivo, saj se predpisi objavljajo v uradnih glasilih, objava pa je namenjena prav temu, da se vsi, ki jih predpis zadeva, z njim lahko seznanijo pred njegovo uveljavitvijo. To, da zakonodajalec dopušča tudi subjektivni rok, glede na navedeno ne more pomeniti zanikanja enoletnega objektivnega roka. Pomeni le to, da nekatere škodljive posledice lahko nastanejo že s samo uveljavitvijo predpisa, nekatere škodljive posledice pa so že po svoji naravi takšne, da lahko nastanejo šele z njegovim izvrševanjem. V slednjih primerih bi vezanost zgolj na objektivni rok pomenila prehudo omejitev in zato zakon dopušča tudi subjektivni rok, ki je vezan na to, kdaj je posameznik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Ker je ta trenutek po naravi stvari odvisen od subjektivnih okoliščin na strani pobudnika, je pomembno, da ta izčrpno in prepričljivo utemelji trditev o tem, kdaj je izvedel za nastanek škodljivih posledic, ter pri tem navede tudi vsa dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je mogoče njegovo trditev preveriti in oceniti. Dokazno breme o obstoju teh dejstev in okoliščin je torej v tem primeru v celoti na strani pobudnika, presoja Ustavnega sodišča pa je odvisna zlasti od prepričljivosti pobudnikove utemeljitve.[3] Da je sklicevanje pobudnika na subjektivni rok lahko uspešno, mora torej izkazati, da je za nastanek škodljivih posledic izvedel šele po uveljavitvi izpodbijanega predpisa in da je pobudo za začetek postopka za oceno njegove ustavnosti in zakonitosti vložil v enem letu od dneva, ko je za nastanek teh posledic izvedel (trditveno in dokazno breme je na strani pobudnika).[4]

Pobudnik je pobudo razširil na Odlok/21 z vlogo 4. 7. 2022. Ta odlok je začel veljati 15. 5. 2021. Rok za vložitev pobude se je zato iztekel 15. 5. 2022. Pobudnik se na subjektivni rok ne sklicuje. Ker je torej pobudnik to pobudo razširil po preteku enega leta od uveljavitve tega odloka, hkrati pa ni izkazal pravočasnosti vložitve na podlagi subjektivnega roka, je pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka/21 v izpodbijanem delu prepozna.

Iz razlogov, pojasnjenih v 3. in 6. točki obrazložitve tega sklepa, je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Odlok/08 javno pot "Lajnarjev Hrib" (odsek 992191) določa v 6. členu pod zap. št. 52.

[2]Odlok/21 javno pot "Lajnarjev Hrib" (odsek 992191) določa v 6. členu pod zap. št. 69.

[3]Glej sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-267/10 z dne 15. 11. 2012 (Uradni list RS, št. 90/12), 5. točka obrazložitve, in št. U-I-314/13 z dne 7. 1. 2015, 3. točka obrazložitve.

[4]Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-368/18 z dne 7. 4. 2022 (Uradni list RS, št. 60/22), 11. točka obrazložitve.