Jedro

S trditvami o rubežu blaga prvega dolžnika - zalog v znesku 378.098,63 EUR dolžniki niso smiselno predlagali omejitev izvršbe proti pravnim osebam in podjetnikom, kot je zmotno štelo sodišče prve stopnje. Prav imajo v pritožbi, da so (smiselno) predlagali omejitev dovoljene izvršbe, da se opravi samo na nekatera sredstva oziroma predmete, konkretno na zaloge prvega dolžnika.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi v izpodbijani II., III. in IV. točki izreka ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom popravilo sklep o izvršbi z dne 29. 1. 2013 v izreku obrestnega zahtevka glede datuma 19. 1. 2013 tako, da pravilno glasi 9. 1. 2013. V ostalem je ostal sklep nespremenjen (I. točka izreka). Zavrnilo je ugovor dolžnikov zoper sklep z dne 29. 1. 2013 (II. točka izreka) in njihov predlog za odlog izvršbe (III. točka izreka). Dolžnikom je naložilo, da morajo povrniti upniku nadaljnje izvršilne stroške 1.013,24 EUR v roku 8 dni od prejema sklepa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izplačilo dalje do plačila (IV. točka izreka). Ugotovilo je, da dolžniki v ugovoru navajajo, da je bil med upnikom in prvim dolžnikom v januarju 2013 sklenjen dogovor o odložitvi oziroma podaljšanju roka plačila kredita za šest mesecev. Vendar upnik to dejstvo zanika, saj je v odgovoru navedel, da z dolžniki ni sklenil dogovora o odlogu oziroma podaljšanju zapadlosti terjatve, niti ustno niti pisno, pri čemer tovrstne dogovore sklepa le v pisni obliki upoštevaje, da gre za notarski zapis, katerega sprememba (aneksiranje) po OZ podlega obličnosti (zaradi zagotovitve nadaljnje neposredne izvršljivosti novega dogovora). Gre za dejansko vprašanje, ali je bil ta dogovor med strankami tekom izvršilnega postopka res sklenjen. Ugovorna trditev ostaja na preveč splošni ravni, saj zanjo niso navedli nobenega konkretnega dejstva, iz katerega bi izhajala njena utemeljenost in s tem obrazložitev. Niso navedli točnega datuma sklenitve dogovora, kot tudi ne kje je bil sklenjen in predvsem ne kdo je na strani upnika sklenil dogovor z direktorico prvega dolžnika. Kot dokaz so predlagali zaslišanje U. K. in P. R., ki sta zaposleni pri upniku, s čimer so zadostili zahtevi po predložitvi dokazov. Vendar glede na ugotovitev, da le pavšalno navajajo, da je bil med upnikom in direktorico prvega dolžnika v januarju 2013 sklenjen dogovor o odložitvi oziroma podaljšanju roka plačila kredita za šest mesecev, ugovoru manjka dejanska podlaga, o kateri naj bi predlagane priče izpovedale. Tudi niso navedli v kakšnem svojstvu sta ti dve predlagani priči zaposleni pri upniku, kot tudi ne kakšna je bila njuna vloga pri dogovoru in o čem naj bi vedeli izpovedati v zvezi z ugovornimi navedbami, še zlasti ob upoštevanju, da je upnik v odgovoru nedvomno navedel, da lahko tak dogovor sklene le uprava, vsekakor ne pri njih zaposleni delavki g. K. in R., ki za to nimata pooblastila. Dolžniki smiselno v ugovoru uveljavljajo omejitev izvršbe proti pravnim osebam in podjetnikom. Terjatev upnika je bila skladno z 19. 1. 2012 sklenjenim notarskim zapisom pred notarjem v Celju zavarovana s pogodbeno zastavno pravico ne le na nepremičnem premoženju, ampak tudi na premičnem premoženju prvega dolžnika. V predlogu za odlog izvršbe niso navedli svojih premoženjskih razmer ter drugih okoliščin, pomembnih za oceno ali bi šlo za nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo, kot tudi niso natančno specificirali znesek nepričakovane škode, ampak so le na splošni ravni, brez konkretizacije (pavšalno) navedli, da v nepremičninah opravljajo svojo dejavnost. 2. Zoper (smiselno) II., III. in IV. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlagajo pritožbo dolžniki iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku

338.

člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom

366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) . V pritožbi vztrajajo, da terjatev zaradi sklenjenega dogovora z upnikom ni zapadla. V ugovoru je bilo jasno navedeno, da je bil sklenjen dogovor o odložitvi plačila kredita. Navedeno je bilo kdaj je bil sklenjen in s kom, predlagano je bilo zaslišanje oseb, ki so dogovor sklenile. Dolžnik se je v vseh zadevah v zvezi s plačilom kredita vedno dogovarjal z navedenimi osebami pri upniku, zato so neresnične sedanje trditve upnika, da so bile te osebe nepooblaščene za sklepanje tovrstnih dogovorov. Teh upnik ni z ničemer niti dokazal niti dokazoval. Sodišče bi moralo ugovorne navedbe upoštevati in z zaslišanjem akterjev dogovora ugotoviti, da je bil oziroma ali je bil sklenjen dogovor in da ni pogojev za dovolitev izvršbe. Dolžniki niso uveljavljali omejitve izvršbe skladno z 80. členom ZIZ, kot je štelo sodišče. Opozorili so, da je bilo zarubljenih že dovolj stvari za poplačilo terjatve, vključno s stroški, da torej izvršba z rubežem in prodajo stvari prvega dolžnika zadošča za poplačilo terjatve in ni potrebe za izvršbo na preostala predlagana sredstva oziroma predmete. Predlagali so omejitev izvršbe na rubež in prodajo premičnih stvari prvega dolžnika. Ugoditev predlogu upnika zoper vse dolžnike in na vsa predlagana sredstva oziroma predmete bi posegla v zakonsko varovano načelo sorazmernosti, ki ga je sodišče dolžno varovati. O tem ni odločalo. Sprašujejo se kakšna večja škoda od stečaja jih lahko še doleti. Zaradi blokade vsega premoženja je neobhodna posledica prenehanja poslovanja, ki je itak oteženo zaradi splošnih razmer v gospodarstvu, ko je kupna moč prebivalcev zmanjšana na minimum.

3. Upnik je po pooblaščencu odgovoril na pritožbo. V odgovoru navaja, da dolžniki za svoje ugovorne navedbe niso navedli konkretnih dejstev, iz katerih bi izhajala utemeljenost ugovora in s tem njegova obrazloženost. Niso zadostili pogojem po drugem odstavku 53. člena ZIZ. Napačne in neutemeljene so pritožbene navedbe glede uveljavljanja omejitve izvršbe na rubež in prodajo premičnih stvari prvega dolžnika. Niso izkazali za verjetnega drugega pogoja za odložitev izvršbe, niso izkazali nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode ter dejstva, da bo ta večja od tiste, ki lahko zaradi odloga nastane upniku.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so dolžniki v ugovoru zatrjevali v januarju 2013 sklenjen dogovor o odložitvi oziroma podaljšanju roka plačila kredita za šest mesecev in da gre za dejansko vprašanje ali je bil ta dogovor res sklenjen. Vendar ne drži, da so bile ugovorne trditve na preveč splošni ravni, da dolžniki zanje niso navedli nobenega konkretnega dejstva, da manjka dejanska podlaga, o kateri naj bi izpovedale predlagane priče. Dolžniki v pritožbi utemeljeno navajajo, da je bilo v ugovoru navedeno kdaj je bil sklenjen dogovor (januar 2013), s kom (U. K. in P. R. na strani upnika, direktorica prvega dolžnika na strani dolžnikov), ki so tak dogovor sklenile. Jasno je tudi kakšna je bila vsebina zatrjevanega dogovora.

6. Že sodišče prve stopnje je pritrdilo dolžnikom, da so predlagali kot dokaz zaslišanje dveh prič pri upniku in da so s tem zadostili zahtevi po predložitvi dokazov. Če so predlagali zaslišanje poimensko predlaganih prič, zaposlenih pri upniku, je zelo verjetno, da sta ti dve priči na strani upnika sklenili dogovor z direktorico prvega dolžnika, da sta bili v takšnem svojstvu (zaposleni) pri upniku, da sta se lahko o tem dogovarjali, da je bila takšna njuna vloga in da bosta zelo verjetno vedeli kaj izpovedati v zvezi z ugovornimi navedbami. Ali je to tudi res, se bo lahko sodišče prepričalo šele po njunem zaslišanju. Dolžniki so zadostili zakonski zahtevi po obrazloženosti ugovora iz drugega odstavka 53. člena ZIZ. V pritožbi utemeljeno navajajo, da bi moralo sodišče z zaslišanjem predlaganih prič ugotoviti ali je bil dogovor sklenjen ali ne.

7. S trditvami o rubežu blaga prvega dolžnika - zalog v znesku 378.098,63 EUR dolžniki niso smiselno predlagali omejitev izvršbe proti pravnim osebam in podjetnikom, kot je zmotno štelo sodišče prve stopnje. Prav imajo v pritožbi, da so (smiselno) predlagali omejitev dovoljene izvršbe, da se opravi samo na nekatera sredstva oziroma predmete, konkretno na zaloge prvega dolžnika. Zakonska podlaga za odločanje v tem predlogu je drugi odstavek 34. člena ZIZ in v pritožbi utemeljeno navajajo, da sodišče prve stopnje o tem še ni odločilo.

Prav tako utemeljeno grajajo zaključek sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da v predlogu niso navedli svojih premoženjskih razmer ter drugih pomembnih okoliščin za oceno ali bi šlo za nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo, da niso natančno specificirali zneska pričakovane škode, ampak so le pavšalno navedli, da v nepremičninah opravljajo svojo dejavnost. Pri odločanju o predlogu dolžnika za odlog izvršbe na podlagi prvega ali drugega odstavka 71. člena ZIZ ni potrebno, da bi dolžniki natančno specificirali znesek pričakovane škode. Sodišče prve stopnje bi moralo presojati njihove trditve o onemogočenem nadaljnjem poslovanju, opravljanju dejavnosti v teh nepremičninah in ali so to dokazali. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano II., III. in VI. točko izreka zmotno uporabilo materialno pravo in zaradi tega nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje je glede na naravo stvari in okoliščine primera, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe (25. člen Ustave), ocenilo, da ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti njene pomanjkljivosti. Ugodilo je pritožbi dolžnikov, razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v II., III. in VI. točki izreka ter v tem obsegu zadevo vrnilo v nov postopek (355. člen ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

8. V novem postopku naj sodišče prve stopnje izvede dokaze za presojo utemeljenosti ugovora dolžnikov. Meritorno naj odloči o njihovem predlogu za omejitev izvršbe in ponovno o predlogu za odlog izvršbe. Pri tem naj upošteva napotke iz tega sklepa.

9. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ).