Jedro

Tožnik ima na računih cca 2.000,00 EUR in je lastnik več nepremičnin, tudi gozda in stanovanja, v katerem ne živi. Lastništvo teh nepremičnin tožniku omogoča pridobivanje dodatnih dohodkov (najemnine, prodaja nepremičnine, v primeru gozda prodaja lesa) ali pa pridobitev hipotekarnega kredita, zato popolna taksna oprostitev ne pride v poštev.

Plačilo sodne takse je treba odložiti, tako da bo tožnik lahko vnovčil svoje premoženje in na ta način pridobil sredstva za plačilo sodne takse.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v II. točki izreka spremeni tako, da se datum 15. 3. 2019 nadomesti z 15. 6. 2019, v ostalem pa se pritožba zavrne in se v nespremenjenih delih potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje in odločilo, da se plačilo sodne takse odloži do 15. 3. 2019. 2. Tožnik se pritožuje zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, naj pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da predlogu za oprostitev plačila sodne takse ugodi, podrejeno pa naj odloči, da je dolžan plačati le 10 % sodne takse, preostanek v višini 90 % pa po koncu postopka. Izrecno pritrjuje v izpodbijanem sklepu ugotovljenemu dejanskemu stanju. ... nima sredstev za plačilo visoke sodne takse 1.671,00 EUR ... razen če najame hipotekarni kredit ..., brez da bi bilo ogroženo preživljanje njega in družine.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Po določilu prvega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodišče stranko oprosti plačila sodne takse, če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanja pravic iz javnih sredstev (družinski člani). Pri odločanju mora skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja (peti odstavek 11. člena ZST-1). Ker gre pri oprostitvi plačila sodnih taks za izjemo od pravila, da se v postopkih pred sodišči plačujejo takse, izjeme pa je treba tolmačiti ozko, je potreben restriktiven pristop.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ... znaša povprečni dohodek na družinskega člana tožnikove družine ... EUR, ... Glede na to, da je (so)lastnik gozda in stanovanja, v katerem ne živi, je odločitev prvostopenjskega sodišča, da ne izpolnjuje pogojev za popolno taksno oprostitev, materialnopravno pravilna. Institut taksne oprostitve je namenjen le socialno najšibkejšim prebivalcem. Tožnik pa to tudi po oceni pritožbenega sodišča ni, saj iz neizpodbijanih ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da ima na računih cca 2.000,00 EUR in je lastnik več nepremičnin, tudi gozda in stanovanja, v katerem ne živi. Lastništvo teh nepremičnin tožniku omogoča pridobivanje dodatnih dohodkov (najemnine, prodaja nepremičnine, v primeru gozda prodaja lesa) ali pa pridobitev hipotekarnega kredita, zato popolna taksna oprostitev ne pride v poštev.

6. Glede na ugotovljene okoliščine konkretnega primera pritožbeno sodišče pritrjuje odločitvi prvostopenjskega sodišča, da je treba plačilo sodne takse odložiti, da bo tožnik lahko vnovčil svoje premoženje in na ta način pridobil sredstva za plačilo sodne takse, redne dohodke pa bo kot doslej porabil za preživljanje sebe in svoje družine. Vendar pa glede na višino dolžne sodne takse 1.671,00 EUR in dejstvo, da bi po prejemu pravnomočne odločitve o predlagani taksni oprostitvi tožnik imel le približno tri mesece časa za zagotovitev sredstev za plačilo, ocenjuje, da je treba rok podaljšati. Zato je pritožbi delno ugodilo in spremenilo sklep sodišča prve stopnje tako, da je rok za plačilo takse podaljšalo do 15. 6. 2019 (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). V ostalem je pritožbo zavrnilo in potrdilo materialnopravno pravilno odločitev prvostopenjskega sodišča, saj tudi nobene procesne kršitve, na katere mora pritožbeno sodišče skladno z drugim odstavkom 350. člena paziti po uradni dolžnosti, ni našlo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom ZPP).